1230: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Ostalo |
m →Ostalo |
||
Vrstica 9: | Vrstica 9: | ||
* S Ferdinandovim kronanjem za leónskega kralja sta ponovno združeni kraljevini Kastilija (s Toledom) in Leon (z Galicijo). |
* S Ferdinandovim kronanjem za leónskega kralja sta ponovno združeni kraljevini Kastilija (s Toledom) in Leon (z Galicijo). |
||
===Ostalo=== |
===Ostalo po Evropi=== |
||
* [[9. marec]] - [[Bitka pri Klokotnici]]: Bolgari pod vodstvom carja [[Ivan Asen II.|Ivana Asena II.]] odločujoče porazijo invazijsko vojsko [[Epirski despotat|Epirskega despotata]], ki jo vodi [[Teodor Komnen Dukas]]. Še v istem letu bolj s politično spretnostjo kot z vojsko vključi v Bolgarsko cesarstvo vsa ozemlja Epirskega despotata ob cesti [[Via Egnatia]] z izjemo najbolj gorate matice in Soluna. |
* [[9. marec]] - [[Bitka pri Klokotnici]]: Bolgari pod vodstvom carja [[Ivan Asen II.|Ivana Asena II.]] odločujoče porazijo invazijsko vojsko [[Epirski despotat|Epirskega despotata]], ki jo vodi [[Teodor Komnen Dukas]]. Še v istem letu bolj s politično spretnostjo kot z vojsko vključi v Bolgarsko cesarstvo vsa ozemlja Epirskega despotata ob cesti [[Via Egnatia]] z izjemo najbolj gorate matice in Soluna. |
||
** V Solunu Teodorja nasledi brat [[Manuel Komnen Dukas]], v Epiru nečak [[Mihael II. Komnen Dukas]]. |
** V Solunu Teodorja nasledi brat [[Manuel Komnen Dukas]], v Epiru nečak [[Mihael II. Komnen Dukas]]. |
Redakcija: 21:31, 29. januar 2014
Stoletja: | 12. stoletje - 13. stoletje - 14. stoletje |
Desetletja: | 1200. 1210. 1220. - 1230. - 1240. 1250. 1260. |
Leta: | 1227 · 1228 · 1229 · 1230 · 1231 · 1232 · 1233 |
Področja: | Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost |
Ljudje: | Rojstva · Smrti |
Ustanove: | Ustanovitve · Ukinitve |
1230 (MCCXXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Evropa
Rekonkvista
- Kralj Leóna Alfonz IX. osvoji Mérido in Bajadoz. Voditelj andaluzijskih muslimanov Ibn Hud poskuša zaustaviti napredovanje Leoncev, vendar je poražen. Po porazu ne tvega več odprtega boja, ostanki vojske se razkropijo v utrjena mesta, katera so prepuščena sama sebi.
- 24. junij - Kastiljski kralj Ferdinand III. začne z obleganjem utrdbe Jaén
- 24. september - Napredovanje Leoncev zaustavi smrt kralja Alfonza IX. ↓
- → Njegov sin Ferdinand III. ob novici o očetovi smrti nemudoma preneha z obleganjem z namenom, da se v Leónu krona za kastiljskega kralja.↓
- S Ferdinandovim kronanjem za leónskega kralja sta ponovno združeni kraljevini Kastilija (s Toledom) in Leon (z Galicijo).
Ostalo po Evropi
- 9. marec - Bitka pri Klokotnici: Bolgari pod vodstvom carja Ivana Asena II. odločujoče porazijo invazijsko vojsko Epirskega despotata, ki jo vodi Teodor Komnen Dukas. Še v istem letu bolj s politično spretnostjo kot z vojsko vključi v Bolgarsko cesarstvo vsa ozemlja Epirskega despotata ob cesti Via Egnatia z izjemo najbolj gorate matice in Soluna.
- V Solunu Teodorja nasledi brat Manuel Komnen Dukas, v Epiru nečak Mihael II. Komnen Dukas.
- 2. maj - Obešen je kambronormanski grof William de Braose, ki je bil zadnje leto v valižanskem ujetništvu. Obesiti ga da valižanski kralj Gwynedda Llywelyn Veliki. Razlog je ljubimkanje z Llywelynovo soprogo Ivano Angleško.
- 3. maj - Invazija Angležev pod vodstvom Henrika III. na Francijo. Vojska se od Bretanije pomakne brez boja pomekne v varno Gaskonjo.
- 16. maj - Sporazum iz Krušvice: mazovijski vojvoda Konrad I. formalizira sporazum s Križniki o predaji pokrajine dežele Chełmno (nem. Kulmerland). Hkrati jim vojvoda prizna neodvisnost in pravico do priljučitve osvojenih pruskih ozemelj.
- 20. julij - Sporazum iz San Germana: rimsko-nemški cesar Friderik II. in papež Gregor IX. skleneta mirovni sporazum. Friderik umakne vojsko s papeškega ozemlja in preda Cerkvi nekaj posesti na Sililiji.
- 28. julij - Umrlega avstrijskega vojvodo Leopolda VI. nasledi sin Friderik II., oba iz hiše Babenberžanov.
- 28. avgust - Papež Gregor IX. prekliče izobčenje cesarja Friderika II.
- 9. september - Umrlega nadškofa Mainza Sigfrida II. Eppsteinskega nasledi (nečak) Sigfrid III. Eppsteinski.
- 15. december - Umrlega češkega kralja Otokarja I. nasledi sin Venčeslav I., oba iz hiše Pržemisl.
- Köln pridobi mestne pravice.
- Nemški pesnik, minezenger Freidank dokonča aforistično pesnitev »Skromnost« (Bescheidenheit).
- Verjeten čas nastanka pesniške kompilacije Carmina Burana.
- Sveto pismo se začne izdajati tudi v žepnem formatu.
Azija
Začetek mongolskih osvajanj pod Ögedejem
- Ögedej pošlje v osrednjo Azijo (bivši Karakitaj in Horezmijo) mongolsko vojsko pod vodstvom generala Čormagana, ki brez odpora ponovno okupira dežele, ki jih je sicer osvojil že Džingiskan, a so jih njegovi dediči ob vprašanju nasledstva pustili ob strani. 1231 ↔
- Poboj mongolski odposlancev, ki jih je veliki kan Ögedej pooblastil za pogajanja s cesarstvom Jin, vodi v novo neenako vojno med Mongoli in Džurčeni. ↓
- → Konec tega leta Džurčeni na prelazih v severno Kitajsko zaustavijo prvi napad Mongolov. 1231 ↔
Ostalo
- 10. avgust - Bitka pri Yassıçemenu: koalicija seldžuškega Sultanata Rum (Kejkubad I.) in Ajubidov (Al-Ašraf) odločujoče porazi horezmijsko vojsko šaha Džalal ad-Dina.
- november - Delgijski sultan Iltutmiš izvede invazijo na Bengalijo in premaga bengalske mameluke.
Rojstva
- Henrik Kastiljski, kastiljski princ († 1303)
- Hu Sanxing, kitajski zgodovinar († 1302)
- Jaroslav III. Jaroslavič, knez Tvera, veliki knez Vladimirja († 1271)
- John Peckham, angleški teolog in matematik († 1292)
- Kaidu, kan Čagatajskega kanata († 1301)
- Konstanca Štaufovska, nemška princesa, nikejska cesarica († 1307)
- Odo Burgundski, grof Neversa in Auxerreja († 1266)
- Vitelij, poljski teolog, naravoslovec († 1314)
Smrti
- 30. januar - Pelagij Galvani, španski papeški legat, križar (* 1165)
- 14. marec - Pietro Ziani, 42. beneški dož (* 1153)
- 2. maj - William de Braose, kambronormanski grof (* 1197)
- 28. julij - Leopold VI., avstrijski vojvoda (* 1176)
- 9. september - Sigfrid II. Eppsteinski, nadškof Mainza (* 1165)
- 24. september - Alfonz IX., kralj Leona (* 1170)
- 15. december - Otokar I., češki kralj (* 1155)
- 23. december - Berengarija Navarrska, angleška kraljica, soproga Riharda I. (* 1165)
- Azo iz Bologne, italijanski pravnik (* 1150)
- Dimitrij Montferraški, kralj Soluna (* 1205)
- Samuel ibn Tibon, francoski judovski teolog, filozof, prevajalec (* 1150)
- Sibila Lusignanska, ciprska latinska princesa, armenska kraljica (* 1198)
- Xia Gui, kitajski slikar
- Walther von der Vogelweide, nemški pesnik (* 1170)