Norik (rimska provinca): Razlika med redakcijama

Provincia Noricum
Norik
Provincia Noricum Norik
okrog 40–4. stoletje
Status	rimska provinca
Glavno mesto	Virunum
Religija	mnogoboštvo
Zgodovinska doba	antika
• ukinitev keltskega Noriškega kraljestva	okrog 40
• z Dioklecijanovimi reformami razdeljena na; Obrežni in Notranji ali Sredozemski Norik	4. stoletje
	+
Danes del	Avstrija; Slovenija; Nemčija

Pregledujte zgodovino interaktivno

← Starejše urejanje Novejše urejanje →

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

VizualnoVikibesedilo

Znotrajvrstično

Redakcija: 09:14, 29. januar 2014

Norik je bila rimska provinca, ki je obsegala večino sedanje Avstrije in del Slovenije in Bavarske. Na vzhodu je mejila na rimsko provinco Panonijo, na jugu na Italijo, na zahodu na Retijo in na severu na reko Donavo.

Noriki so bili rodovno-plemenska zveza trinajst večinoma keltskih plemen, ki so v 2. stoletju pr. n. št. skupaj drugim največjim plemenom, Tavriski, ustanovila državno tvorbo, znano kot Noriško kraljestvo (Regnum Noricum).

Rimska provinca

Norik je bil do vključitve v Rimsko cesarstvo neodvisna država, v kateri so vladali domači knezi in je trgovala z Rimljani. V državljanski vojni med Julijem Cezarjem in Pompejem leta 48 pr. n. št. so bili na Cezarjevo stran. Leta 16 pr. n. št. so skupaj s Panonci napadli Histrijo, kjer jih je porazil prokonzul Ilirika Publij Silij. Rimljani so po zmagi razglasili Norik za svojo provinco, vendar je obdržal status tributarnega kraljestva. Obdržal je svojo organizacijo in celo naziv Regnum Noricum (Noriško kraljestvo), vendar je bil pod nadzorom rimskega prokurista.

Med vladavino cesarja Klavdija I. (vladal 41-54) so Rimljani, očitno brez upiranja, Noriško kraljestvo priključili k svojemu cesarstvu. Zgodovinarji domnevajo, da je bila ta sprememba le formaliziranje nekaj let prej nastalega dejanskega stanja.

Med vladavino Antonina Pija (vladal 138-161) se je v Noriku nastanila rimska II. legija Pia, kasneje preimenovana v Italica. Njen poveljnik je bil istočasno tudi guverner province.

Z Dioklecijanovi državnimi reformami je bila provinca Norik razdeljana na Obrežni Norik (Noricum ripense), ki je obsegal severni Norik južno od Donave, in Notranji ali Sredozemski Norik (Noricum mediterraneum), ki je obsegal južni, bolj gorat del Norika. Meja med njima je potekala po grebenu Vzodnih Alp. Oba Norika sta upravljala praesesa. Oba sta spadala v diocezo Ilirik v pretorski prefekturi Italiji.

V 2. stoletju n. št. so Norik ogrožale markomanske vojne, kar je privedlo do propada ali zmanjšanja pomena nekaterih mest. Rimske upravne strukture so se ohranile tudi po propadu Rimskega imperija in so propadle šele ob naselitvi Slovanov in Avarov. Na ozemlju Norika je ostal precejšen del staroselcev. V zgodnjem srednjem veku se je v južnem delu nekdanjega Norika razvila slovanska plemenska kneževina Karantanija.

Glavna mesta

Rimske kolonije in glavna mesta v Noriku so bila Virunum na Gosposvetskem polju severno od Celovca, Teurnia pri Špitalu ob Dravi, Flavia Solva pri Lipnici na Štajerskem v južni Avstriji, Celeia (Celje), Juvavum (Salzburg) ter Ovilava (Wels) in Lauriacum (Lorch) v Gornji Avstriji.

Viri

G. Alföldy, Patrimonium Regni Norici - Ein Beitrag zur Territorialgeschichte der römischen Provinz Noricum v Bonner Jahrbücher 170 (1970), str. 163-177.
Noricum, London, 1974.
Die regionale Gliederung in der römischen Provinz Noricum v G. Gottlieb (urednik), Raumordnung im Römischen Reich, 1989, str. 37-55.

@@ Vrstica 22: / Vrstica 22: @@
 |event3 =
 |date_event3 =
-|event_end = z Dioklecijanovimi reformami razdeljena na<br>[[Obrežni Norik|Obrežni]] in [[Notranji Norik|Notranji ali Sredozemski Norik]]
+|event_end = z Dioklecijanovimi reformami razdeljena na<br>Obrežni in Notranji ali Sredozemski Norik
 |date_end  =
 |capital = [[Virunum]]
-|today = {{flag|Avstrija}}<br>{{flag|Slovenija}}
+|today = {{flag|Avstrija}}<br>{{flag|Slovenija}}<br>{{flag|Nemčija}}
 }}
+'''Norik''' je bila [[rimska provinca]], ki je obsegala večino sedanje [[Avstrija|Avstrije]] in del [[Slovenija|Slovenije]] in [[Bavarska|Bavarske]]. Na vzhodu je mejila na rimsko provinco  [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]], na jugu na [[Italija (rimska provinca)|Italijo]], na zahodu na [[Retija|Retijo]] in na severu na reko [[Donava|Donavo]].
-'''Norik''' je bila [[Rimski imperij|rimska]] [[provinca]].
+[[Noriki (ljudstvo)|Noriki]] so bili rodovno-plemenska zveza trinajst večinoma [[Kelti|keltskih]] plemen, ki so v 2. stoletju pr. n. št. skupaj drugim največjim plemenom, [[Tavriski]], ustanovila državno tvorbo, znano kot  [[Noriško kraljestvo]] (''Regnum Noricum'').
+==Rimska provinca==
-Okoli leta 15 pr. n. št. so [[Rimljani]] svoji državi mirno priključili [[Kelti|keltsko]] [[Noriško kraljestvo]], ki pa je do vlade cesarja [[Klavdij]]a obdržalo status [[tribut]]arnega kraljestva, okrog leta 40 pa je bilo preoblikovano v provinco. Zgodovinarji sicer domnevajo, da je bila ta sprememba le formaliziranje nekaj let prej nastalega dejanskega stanja. Po [[Dioklecijan]]ovi spremembi provincialnih meja je bila provinca razdeljena na [[Obrežni Norik|Obrežni]] in [[Notranji Norik|Notranji ali Sredozemski Norik]].
+Norik je bil do vključitve v [[Rimsko cesarstvo]] neodvisna država, v kateri so vladali domači [[knez]]i in je trgovala z Rimljani. V [[Državljanska vojna|državljanski vojni]] med [[Julij Cezar|Julijem Cezarjem]] in [[Pompej]]em leta 48 pr. n. št. so bili na Cezarjevo stran. Leta 16  pr. n. št. so skupaj s Panonci napadli Histrijo, kjer jih je porazil prokonzul [[Ilirik (rimska provinca)|Ilirika]] Publij Silij. Rimljani so po zmagi razglasili Norik za svojo provinco, vendar je obdržal status tributarnega kraljestva. Obdržal je svojo organizacijo in celo naziv ''Regnum Noricum'' (Noriško kraljestvo), vendar je bil pod nadzorom rimskega [[prokurist]]a.
+Med vladavino cesarja [[Klavdij I.|Klavdija I.]] (vladal 41-54) so Rimljani, očitno brez upiranja, Noriško kraljestvo priključili k svojemu cesarstvu. Zgodovinarji domnevajo, da je bila ta sprememba le formaliziranje nekaj let prej nastalega dejanskega stanja.
-V drugem stoletju so Norik ogrožale [[markomanske vojne]], kar je privedlo do propada ali zmanjšanja pomena nekaterih mest, toda antične strukture so se ohranile tudi po propadu [[Rimski imperij|Rimskega imperija]] in so propadle šele ob [[naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe|naselitvi Slovanov]] in [[Avari|Avarov]]. Še naprej pa je v prostoru ostal precejšen del staroselcev. V zgodnjem [[srednji vek|srednjem veku]] se je v osrednjem delu nekdanjega Norika razvila slovanska plemenska kneževina [[Karantanija]].
+Med vladavino [[Antonin Pij|Antonina Pija]] (vladal 138-161) se je v Noriku nastanila rimska [[II. legija Italica|II. legija ''Pia'']], kasneje preimenovana v [[II. legija Italica|''Italica'']]. Njen poveljnik je bil istočasno tudi [[guverner]] province.
+Z [[Dioklecijan]]ovi [[Tetrarhija|državnimi reformami]] je bila provinca Norik razdeljana na Obrežni Norik (''Noricum ripense''), ki je obsegal severni Norik južno od Donave, in Notranji ali Sredozemski Norik (''Noricum mediterraneum''), ki je obsegal južni, bolj gorat del Norika. Meja med njima je potekala po grebenu [[Alpe|Vzodnih Alp]]. Oba Norika sta upravljala ''[[praeses]]a''. Oba sta spadala v [[Rimska dioceza|diocezo]] [[Dioceza Ilirik|Ilirik]] v [[pretorska prefektura Italija|pretorski prefekturi Italiji]].
+V 2. stoletju n. št. so Norik ogrožale [[markomanske vojne]], kar je privedlo do propada ali zmanjšanja pomena nekaterih mest. Rimske upravne strukture so se ohranile tudi po propadu Rimskega imperija in so propadle šele ob [[naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe|naselitvi Slovanov]] in [[Avari|Avarov]]. Na ozemlju Norika je ostal precejšen del staroselcev. V zgodnjem [[srednji vek|srednjem veku]] se je v južnem delu nekdanjega Norika razvila slovanska plemenska kneževina [[Karantanija]].
+==Glavna mesta==
+[[Rimska kolonija|Rimske kolonije]] in glavna mesta v Noriku so bila ''[[Virunum]]'' na [[Gosposvetsko polje|Gosposvetskem polju]] severno od [[Celovec|Celovca]],  ''Teurnia'' pri [[Špital ob Dravi|Špitalu ob Dravi]], ''Flavia Solva'' pri [[Lipnica, Avstrija|Lipnici]] na [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerskem]] v južni Avstriji, ''Celeia'' ([[Celje]]), ''Juvavum'' ([[Salzburg]]) ter ''Ovilava'' (Wels) in ''Lauriacum'' (Lorch) v [[Gornja Avstrija|Gornji Avstriji]].
 == Viri ==
-* [[Géza Alföldy]], »Patrimonium Regni Norici - Ein Beitrag zur Territorialgeschichte der römischen Provinz Noricum«. V ''Bonner Jahrbücher'' 170 (1970), s. 163-177.
+* G. Alföldy, ''Patrimonium Regni Norici - Ein Beitrag zur Territorialgeschichte der römischen Provinz Noricum'' v ''Bonner Jahrbücher'' 170 (1970), str. 163-177.
-* -. ''Noricum'', London 1974.
+* ''Noricum'', London, 1974.
-* -. »Die regionale Gliederung in der römischen Provinz Noricum«. V G. Gottlieb, ur., ''Raumordnung im Römischen Reich'', 1989, s. 37-55.
+* ''Die regionale Gliederung in der römischen Provinz Noricum'' v G. Gottlieb (urednik), ''Raumordnung im Römischen Reich'', 1989, str. 37-55.
 {{Rimske province leta 117}}
-{{hist-stub}}
 [[Kategorija:Zgodovina Slovenije]]
 [[Kategorija:Zgodovina Avstrije]]
+[[Kategorija:Zgodovina Nemčije]]
 [[Kategorija:Rimske province]]