Turbinski letalski motor: Razlika med redakcijama

Jump to navigation Jump to search
brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
# Turbine
 
Princip delovanja pri vseh vrstah turbinskih je sorazmerno preprosti [[Braytonov cikel|Braytonov krožni cikel]]
 
Idealni [[Braytonov cikel]]:
[[Slika:Turbojet operation- axial flow.png|sličica|Delovanje turboreaktivnega motorja]]
[[Slika:Ohain USAF He 178 page61.jpg|sličica|Prvo letalo na turboreaktivni pogon He-178]]
Turboreaktivni ''(ang. Turbojet)''Ležeče besedilo''je vrsta turbinskega motorja, ki se je sprva razvila v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] za vojaške lovce. Zanimivo, da sta jih istočasno in neodvisno eden od drugega razvila v Nemčiji Hans von Ohain in Frank Whittle v Veliki Britaniji. Razlika je bila v vrsti uporabljenega kompresorja in sicer aksialni v nemškem in centrifugalni v britanskem. Bili so za 150 km/h hitrejši do najhitrejših batnih lovcev. Vendar so imeli zelo veliko porabo goriva in s tem kratek doseg. Ideja za zasnovo naj bi prišla iz turbopolnilnika, ki je povečeval sposobnosti batnih motorjev na višini, kjer je redek zrak.
 
Turboreaktivni motor je sicer najpreprostejša izvedba od vseh turbinskih motorjev. Vendar je pa treba pri izdelavi uporabiti tehnično bolj napredne materiale, kot za npr. batni motor, predvsem zaradi visokih temperatur. Motorje te vrste so zaradi visokih izhodnih hitrosti vročega motorja zelo glasni.
Turboventilatorski ''(ang. Turbofan)'' je v bistvu enak turboreaktivnemu motorju, razlika je le velik ventilator, ki deluje precej podobno kot propeler. Pri klasičnem turboreaktivnem motorju, ki ima manjši premer imamo, tako samo "vroči del" pri turboventilatorskem pa še hladni del. glej sliko. Obtočno razmerje nam pove koliko zraka potuje skozi vroči del in koliko zraka obide vroči del. Obtočno razmerje nam pove koliko zraka potuje skozi vroči del (kompresor in turbino, enako kot pri turboreaktivnemu) in koliko zraka obide vroči del. To razmerje je lahko 2-10. Taka izvedba motorja je precej bolj ekonomična in tišja. Vsa moderna reaktivna letala, poslovna in vojaška letala uporabljajo ta način pogona.
 
===Turbopropelerski===
[[Slika:Turboprop operation-en.svg|sličica|Delovanje turbopropelerskega motorja]]
[[Slika:Kuznetsov NK-12M turboprop on Tu-95.jpg|sličica|Najmočnješi turnoprop 15.000 konjski [[Kuznecov NK-12]]M]]
Turbopropelerski motor ''(ang. Turboprop)''je tip letalskega motorja, ki žene propeler preko reduktorja.<ref>[http://books.google.com/books?id=AWscFMlooH8C&pg=PT201 "Turboprop"], ''Pilot's Handbook of Aeronautical Knowledge'', [[Federal Aviation Administration]], 2009.</ref> Reduktor spremeni visoke obrate na izhodu iz turbine v nizke za pogon propelerja. Propeler se ponavadi vrtih pri konstatnih obratih, kot pri batnih letalskih motorjih, pri večjih močeh se poveča naklon lopatic.
 
Turbopropi so ponavadi uporabljeni za manjša počasnejša in energetsko bolj učinkovita letala, kot so npr. regionalna potniška letala. Obstajajo pa tudi izjeme npr. težki transporter [[Antonov An-22]], hitri strateški bombnik [[Tupoljev Tu-95]] in potniški [[Tupoljev Tu-114]]. Vsi slednji uporabljajo motor [[Kuznecov NK-12]]s kontrarotirajočimi propelerji, katerih koncu lopatic se vrtijo z nadzvočno hitrostjo. Ponavadi se konice propelerjev in rotorjev pri helikopterjih gibajo s podzvočnimi hitrostmi.
 
Cena nabave turbopropa in tudi drugih turbinskih motorjev je precej večja od batnih motorjev iste moči.
 
===Turboosni===
[[Slika:Turboshaft operation.png|sličica|Delovanje turboosnega (turbogrednega motorja)]]
Turboosni tudi turbogredni ''(ang. Turboshaft)'' so turbinski motorji precej podobni turboprolerskim motorjem. Uporabljajo za helikopterje ali pa za t.i. APU ''(Auxilliary Power Unit)'' majhne turbinske generatorje za start glavnih motorjev, generacijo el. toka. Poleg tega jih najdemo tudi v hitrh čolnh, tankih in Hovercraftih.
 
 
==Sklici in reference==
{{sklici|1}}
 
[[Kategorija:Letalski motorji]]
10.192

urejanj

Navigacijski meni