Parna turbina: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
|||
| Vrstica 17: | Vrstica 17: | ||
Turbina sestavljena iz gibajočih vodil alternatirajočimi med z fiksiranimi vodili se imenuje Reakcijska ali Parsonova turbina. |
Turbina sestavljena iz gibajočih vodil alternatirajočimi med z fiksiranimi vodili se imenuje Reakcijska ali Parsonova turbina. |
||
==Sklici |
==Sklici== |
||
{{sklici|1}} |
{{sklici|1}} |
||
Redakcija: 08:11, 13. januar 2014
.jpg)
Parna turbina je naprava, ki spreminja termično energije pare v mehansko delo. Moderno parno turbino je izumil Sir Charles Parsons leta 1884. [1]
Rotirajoče gibanje izhodne gredi se največkrat uporablja za generiranje elektrike. Daleč največ električne energije v svetu se proizvaja s parnimi turbinam z uporabo Rankinovega cikla. Približno 80% elektrike v ZDA se generira z parno turbino.[2]. Uporabljajo se pri klasičnih termoelektrarnah na premog ali biomaso, jedrskih elektrarnah, kot dodatni cikel pri plinskih elektrarnah, pri geotermalnih elektrarnah, pri solarnih stolpovih in paraboličnih solarnih elektrarnah
Zgodovina
Prvo napravo, ki bi jo lahko kvalificirali kot reakcijska turbina, je pravzaprav igrača Aeolipile iz 1. stoletja, ki jo opisal matematika Hero iz antične Grčije.[3][4]. V letu 1551 je Taqi al-Din Muhammad ibn Ma'ruf v Egiptu opisal delovanje preproste naparave za rotiranje. Pozneje v 1629 je Italijan Giovanni Branca[5] in Anglež John Wilkins opisal delovanje parne turbine[6].
Moderno turbino je izdelal Parsons v letu 1884, povezal jo je 7,5 kilovatnih dinamom, ki je generiral elektriko. [7]. Izum je omogočil velike količine poceni električne energije ter revolucioniral ladijski transport. Parsonova turbine je bila reakcijskega tipa. Njegov patent je licenciral ameriški energetski magnat George Westinghouse. Parsonovo turbino se je dalo zlahka povečati od zaćetnih 7,5 kw do 50,000 kW. Danes se uporabljajo parne turbine z močjo od <0.75 kW (<1 KM) pa tudi čez 1,500,000 kW (2 000 000 KM)
Zasnova
Turbinske sestavni deli so dveh tipov, lopatice in vodila. Lopatice se premikajo pod vplivom pare, njihovi profili se ne stikajo. S tem se spremeni hitrost pare, tlak pa skoraj nič. Turbina z lopaticami in alternatirojičimi fiksiranimi vodili se imenuje impulzna turbina, Curtissova turbina ali Rateau turbina. Vodila zgledajo podobno lopaticam, le da se proti izhodu profili združujejeo. S tem pade tlak in se poveča hitrost pare. Vodila se premikajo pod vplivom pare in reakcije visokohitrostne pare na izhodu.
Turbina sestavljena iz gibajočih vodil alternatirajočimi med z fiksiranimi vodili se imenuje Reakcijska ali Parsonova turbina.
Sklici
- ↑ Encyclopædia Britannica (11. februar 1931). »Sir Charles Algernon Parsons (British engineer) - Britannica Online Encyclopedia«. Britannica.com. Pridobljeno 12. septembra 2010.
- ↑ Wiser, Wendell H. (2000). Energy resources: occurrence, production, conversion, use. Birkhäuser. str. 190. ISBN 978-0-387-98744-6.
- ↑ A new look at Heron's 'steam engine'" (1992-06-25). Archive for History of Exact Sciences 44 (2): 107-124.
- ↑ O'Connor, J. J.; E. E. Roberston (1999). Heron of Alexandria. MacTutor
- ↑ "Power plant engineering". P. K. Nag (2002). Tata McGraw-Hill. p.432. ISBN 978-0-07-043599-5
- ↑ Taqi al-Din and the First Steam Turbine, 1551 A.D., web page, accessed on line October 23, 2009; this web page refers to Ahmad Y Hassan (1976), Taqi al-Din and Arabic Mechanical Engineering, pp. 34-5, Institute for the History of Arabic Science, University of Aleppo.
- ↑ [1][mrtva povezava]