1035: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Evropa |
m →Evropa |
||
| Vrstica 12: | Vrstica 12: | ||
* Začetek gradnje [[katedrala Svetega Sabina|Katedrale Svetega Sabina]] v Bariju. |
* Začetek gradnje [[katedrala Svetega Sabina|Katedrale Svetega Sabina]] v Bariju. |
||
* [[Bremenski semenj]] (Bremer Freimarkt): cesar [[Konrad II. Nemški|Konrad II.]] podari mestu Bremnu pravico do sejma, ki je bil sprva vsako leto [[9. oktober|9. oktobra]], danes pa je vsako leto 17 dni zadnja dva tedna v oktobru. |
* [[Bremenski semenj]] (Bremer Freimarkt): cesar [[Konrad II. Nemški|Konrad II.]] podari mestu Bremnu pravico do sejma, ki je bil sprva vsako leto [[9. oktober|9. oktobra]], danes pa je vsako leto 17 dni zadnja dva tedna v oktobru. |
||
* Kastiljski kralj [[Ferdinand I. Kastiljski|Ferdinand I.]] izkoristi šibkost muslimanskih kraljestev, ki so nasledile razpadel [[Kordobski kalifat]], in oropa muslimansko muslimansko [[Coimbra]] ter izsili plačilo tributa od novonastalih mestnih emiratov Toledo, |
* Kastiljski kralj [[Ferdinand I. Kastiljski|Ferdinand I.]] izkoristi šibkost muslimanskih kraljestev, ki so nasledile razpadel [[Kordobski kalifat]], in oropa muslimansko muslimansko [[Coimbra|Coimbro]] ter izsili plačilo tributa od novonastalih mestnih emiratov [[Toledo|Toleda]], [[Sevillia|Sevilje]] in [[Badajoz]]a. |
||
* Grof [[Ramiro I. Aragonski]] osnuje Aragonsko kraljestvo. |
* Grof [[Ramiro I. Aragonski]] osnuje Aragonsko kraljestvo. |
||
Redakcija: 18:32, 10. januar 2014
| Stoletja: | 10. stoletje - 11. stoletje - 12. stoletje |
| Desetletja: | 1000. 1010. 1020. - 1030. - 1040. 1050. 1060. |
| Leta: | 1032 · 1033 · 1034 · 1035 · 1036 · 1037 · 1038 |
| Področja: | Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost |
| Ljudje: | Rojstva · Smrti |
| Ustanove: | Ustanovitve · Ukinitve |
1035 (MXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Dogodki
Slovenija
- Koper dobi mestne pravice.
Evropa
- Po smrti anglo-danskega kralja Knuta Velikega, ki je vladal Angliji, Danski, Norveški in delu Švedske, se kraljestvo razdeli. Prvi dedič kraljestev je sprva Knutov sin Hartaknut, ki pa se ne meša v vladanje brata Harolda I. v Angliji. Norveško si je še dneve pred Knutovo smrtjo prilastil Magnus I., sin odstavljenega norveškega kralja Olafa II.
- Vilijem Bastard, bodoči kralj Anglije, postane vojvoda Normandije in vazal francoskega kralja. Normandijo organizira na fevdalni osnovi, vendar je od začetka njegova oblast šibka, kakor tudi njegovo vzdevek "Bastard", ki je označeval njegovo nezakonsko poreklo.
- Pisanska republika napade arabske pirate na Eolskem otočju.
- Začetek gradnje Katedrale Svetega Sabina v Bariju.
- Bremenski semenj (Bremer Freimarkt): cesar Konrad II. podari mestu Bremnu pravico do sejma, ki je bil sprva vsako leto 9. oktobra, danes pa je vsako leto 17 dni zadnja dva tedna v oktobru.
- Kastiljski kralj Ferdinand I. izkoristi šibkost muslimanskih kraljestev, ki so nasledile razpadel Kordobski kalifat, in oropa muslimansko muslimansko Coimbro ter izsili plačilo tributa od novonastalih mestnih emiratov Toleda, Sevilje in Badajoza.
- Grof Ramiro I. Aragonski osnuje Aragonsko kraljestvo.
Rojstva
- Marbodij iz Rennesa, francoski škof, pesnik († 1123)
- Jožef ibn Naghrela, mavrski judovski vezir († 1066)
- Hereward Pazljivi, anglosaksonski upornik († 1072)
- Herman Luksemburški, grof Salma, nemški protikralj († 1088)
- Robert I., holandski grof († 1093)
Smrti
- 3. julij - Robert II., normandijski vojvoda (* 1000)
- 12. november - Knut Veliki, anglo-danski kralj (* 985)