Savinja: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
m vrnitev sprememb uporabnika 194.249.172.16 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Savinjc
Vrstica 21: Vrstica 21:
Glavni desni pritoki so [[Lučnica]] v Lučah, [[Dreta]] v Nazarjah, [[Bolska]] pod Preboldom ter [[Rečica (Savinja)|Rečica]] v Laškem.
Glavni desni pritoki so [[Lučnica]] v Lučah, [[Dreta]] v Nazarjah, [[Bolska]] pod Preboldom ter [[Rečica (Savinja)|Rečica]] v Laškem.


DOBER DAN TUKAJ JE MUCA POJEDLA OPIS L.P.
== Opis reke ==

Prvi izvir Savinje je v krnici [[Okrešelj]] v n.v. 1310 m, nato po kratkem toku pada prek slapa [[Rinka]] v zgornji del [[Logarska dolina|Logarske doline]] in kmalu izgine v apnenčastem grušču, le občasno teče kot Kotovec po večino časa suhi strugi. Voda pride ponovno na dan v izviru Črna (n.v. 740 m) in teče po spodnjem delu doline. Iz [[Matkov kot|Matkovega kota]] se Črni pridruži potok Jezera in od tu naprej se vodotok imenuje Savinja. Po ozki gorski dolini teče proti jugovzhodu skozi [[Solčava|Solčavo]], malo naprej dobiva iz [[Robanov kot|Robanovega kota]] desni pritok Belo, nad [[Luče|Lučami]] pa se v ozki soteski prebije med apnenčastima [[Dleskovška planota|Dleskovško planoto]] in [[Raduha|Raduho]]. V Lučah se vanjo iz doline [[Podvolovljek (dolina)|Podvolovljek]] steka desni pritok [[Lučnica]], nato teče Savinja večinoma po oligocenskem tufu do [[Ljubno ob Savinji|Ljubnega]], kjer izpod [[Smrekovec|Smrekovca]] vanjo priteka [[Ljubnica (Savinja)|Ljubnica]]. Dolina se tu razširi, reko na obeh straneh spremlja široka prodna terasa s številnimi naselji, vse do [[Nazarje|Nazarij]], kjer dobi z desne pritok [[Dreta|Dreto]]. Po kratki zožitvi vstopi reka v majhno Mozirsko kotlinico, teče mimo [[Mozirje|Mozirja]] in tu se ji malo naprej z leve pridruži [[Ljubija (Savinja)|Ljubija]]. Skozi dve kratki soteski zapusti Zgornjo Savinjsko dolino ter pri [[Letuš|Letušu]] preide v širšo [[Spodnja Savinjska dolina|Spodnjo Savinjsko dolino]], kamor je v zadnji ledeni dobi nasula obsežen prodni [[vršaj]].

Nekoliko pod Letušem se v Savinjo izliva reka [[Paka]], nato teče prečno prek celotne doline po skoraj ravni, umetno regulirani strugi do južnega roba doline, kjer se ji pod [[Prebold|Preboldom]] pridruži večji potok [[Bolska]]. Od tu do Celja teče Savinja po skrajnem južnem robu Spodnje Savinjske doline; na njeni levi strani je široka poplavna ravnica, na desni strani se je zarezala v vršaje pritokov iz Posavskega hribovja (Kolja, Zibika, [[Artišnica]], [[Bistrica (Savinja)|Bistrica]]).

V [[Celje|Celju]] imamo eno največjih sovodenj v Sloveniji, saj se z leve strani Savinji pridružita [[Ložnica (Savinja)|Ložnica]] s pritoki [[Pirešica (Ložnica)|Pirešica]], [[Sušnica]] in [[Koprivnica (Ložnica)|Koprivnica]] ter [[Voglajna (reka)|Voglajna]] s [[Hudinja (reka)|Hudinjo]]. Tu Savinja zapusti Spodnjo Savinjsko dolino in se v ostrem kolenu usmeri proti jugu ter teče prečno na tektonske strukture [[Posavsko hribovje|Posavskega hribovja]]. Dolina je večinoma ozka, a zaradi hitrega menjavanja različno odpornih kamnin zelo slikovita. Nekoliko širša je le pri [[Laško|Laškem]], kjer se v Savinjo z desne steka potoka [[Rečica (Savinja)|Rečica]] in z leve [[Lahomnica]], ter pri [[Rimske Toplice|Rimskih Toplicah]], kjer se ji z desne strani pridruži potok [[Ična]]. Nekoliko niže dobi z leve še zadnji večji pritok [[Gračnica (potok)|Gračnico]] in nato teče po ozki dolini vse do izliva v Savo pri [[Zidani Most|Zidanem Mostu]].


== Hidronim in etimologija ==
== Hidronim in etimologija ==

Redakcija: 10:26, 7. januar 2014

Savinja
Lokacija
DržaveSlovenija
Fizične lastnosti
Izlivreka Sava, v naselju Zidani Most46°05′02.40″N 15°10′19.80″E / 46.0840000°N 15.1721667°E / 46.0840000; 15.1721667
 ⁃ nadm. višina
185 m [1]
Dolžina102 km [1]
Pretok40,02 m3/s (Laško) [2]

Savinja je levi pritok Save v Sloveniji. Izvira v Kamniško-Savinjskih Alpah, teče skozi Zgornjo Savinjsko dolino in Spodnjo Savinjsko dolino ter se pri Zidanem Mostu izliva v Savo. Po dolžini je šesta najdaljša reka v Sloveniji in najdaljša, ki v celoti teče po slovenskem ozemlju.

Večji levi pritoki so Ljubnica pri Ljubnem, Paka pod Letušem, Ložnica in Voglajna v Celju ter Gračnica pod Rimskimi Toplicami. Glavni desni pritoki so Lučnica v Lučah, Dreta v Nazarjah, Bolska pod Preboldom ter Rečica v Laškem.

DOBER DAN TUKAJ JE MUCA POJEDLA OPIS L.P.

Hidronim in etimologija

Po mnenju etimologov je ime reke predslovanskega izvora [3] [4] in naj bi imelo podoben izvor kot Sava. V zgodovinskih virih se pojavlja mdr. v oblikah Sana (9. stoletje), Souna (1028), Sewn (1342), Saan (1451). Nemško ime reke je Sann in naj bi se prav tako razvilo iz slovenske oblike Savъna.

Hidrogeografija

Povprečni mesečni pretoki Savinje v Laškem v obdobju 1971-2000 [2]

Savinja je v celotnem toku izrazito hudourniška reka z veliko spremenljivostjo vodnega toka. Ima dežno-snežni režim s prvim viškom pretokov v jesenskih mesecih zaradi večje količine padavin in zmanjšane evapotranspiracije ter drugi višek v spomladanskih mesecih zaradi taljenja snega. Glavni nižek je v poletnih mesecih zaradi višjih temperatur in povečane evapotranspiracije, drugi nižek v zimskem času zaradi snežne retinence.

Hudourniški značaj Savinje se izrazito kaže iz primerjave med najmanjšimi in največjimi zabeleženimi pretoki v obdobju 1970–2000: na vodomerni postaji Solčava je bila ta razlika 255-kratna, v Nazarjah 288-kratna, Laškem 335-kratna in Velikem Širju 316-kratna.

Najmanjši in največji zabeleženi pretoki Savinje v obdobju 1970–2000 (m3/s) [2]

Vodomerna postaja Najmanjši pretok (datum) Največji pretok (datum)
Solčava I 0,12 (5.10.1987) 148 (7.11.2000)
Nazarje 2,2 (1.2.1987) 635 (1.11.1990)
Laško I 4,2 (2.8.1983) 1406 (1.11.1990)
Veliko Širje I 4,72 (20.7.1976) 1490 (1.11.1990)

Poplave

Ljudi ob Savinji in njenih pritokih pogosto prizadenejo poplave, ki se pojavljajo bodisi ob močnih poletnih neurjih (npr. poplava v Celju 4. in 5. junija 1954) ali dolgotrajnejših jesenskih deževjih (1. novembra 1990).

V Zgornji Savinjski dolini so poplave izrazito hudourniške, odnašajo mostove, jezove, ceste, stanovanjske in druge objekte, z najrazličnejšim plavjem pa zasipljejo poplavno ravnico (najhujše razdejanje je povzročila poplava 1. novembra 1990).

V Spodnji Savinjski dolini je človek z regulacijskimi deli ter gradnjo protipoplavnih nasipov sicer preprečil razlivanje poplavnih voda po obsežni poplavni ravnici na levem bregu Savinje od Šempetra v Savinjski dolini do Celja. Negativne posledice tega so hitrejši rečni tok po regulirani strugi, močnejše erozijsko delovanje ter hitrejši dotok večjih količin vode in plavja v Celje in Laško, ki sta zaradi poplav najbolj ogrožena. Zlasti lega Celja je z vidika poplav izrazito neugodna, saj se tu poplavnim vodam Savinje pridružijo še vode Hudinje, Voglajne in Ložnice; samo v zadnjih sto letih je mesto doživelo devet velikih poplav.

Savinja je poplavljala že v davnini in je nekje v poznorimski dobi močno prizadela takratno Celeio, ko je verjetno prestavila strugo na južno stran mesta, približno v sedanjo strugo. Prej je tekla severno od takratne naselbine [5] [6]

V zgodovinskih virih sta prvi zabeleženi poplavi leta 1496 in 1497, od velike poplave leta 1672 pa se je do danes ohranila označba na Vodnem stolpu v Celju.[6] Pred regulacijskimi deli v drugi polovici 19. st. je Savinja v Celju in Laškem poplavljala kar 15-krat (mdr. 1847 in 1851)[6]. Regulacije so sicer precej zmanjšale obseg poplav v Spodnji Savinjski dolini, močno pa se je povečala nevarnost poplav v Celju in Laškem [7]. Tako je bilo v 20. st. kar sedem hudih poplav, ki so povzročile ogromno škodo in tudi človeške žrtve (16.11.1901, 12.11.1925, 8.8.1926, 23.-24.9.1933, 4.-5.6.1954, 1.11.1990, 4.-5.11.1998). Vse do poplav leta 1954 je bilo vsakič najbolj prizadeto Celje, poplava 1990 je poleg Celja močno prizadela tudi Zgornjo Savinjsko dolino in Laško, novembrska poplava 1998 pa je naredila najhujše opustošenje v Laškem, podobno poplavi 22.8.2005 in 18.-19.9.2010. [8] [9] [10] [11] [12] [13]

Od leta 2012 poteka obsežen projekt Zagotovitev celovite poplavne varnosti na porečju Savinje, ki bo stal 45,5 mil. evrov in ga v višini 85 % financira Evropska unija iz kohezijskih skladov. V prvi fazi 2012–2015 naj bi izvedli lokalne ukrepe za protipoplavno zaščito najbolj ogroženih delov Celja, Vojnika, Laškega in Luč, do zaključka projekta leta 2023 pa naj bi bila v drugi fazi projekta "... poplavna varnost Celja in Laškega pred 100-letnimi vodami dosežena ... z izvedbo celovitih ukrepov ..." [14]

Kakovost vode

V povirnem delu so bili Savinja in večina pritokov tudi v preteklosti razmeroma čisti, bolj onesnažena je bila Savinja v Spodnji Savinjski dolini (predvsem zaradi dotoka močno onesnažene Pake iz Šaleške doline) in od Celja navzdol (dotok močno onesnažene Voglajne in Hudinje). V zadnjih dveh desetletjih so se razmere izboljšale: po rezultatih stalnega monitoringa, ki ga v skladu z evropsko direktivo o vodah izvaja ARSO, so zdaj Savinja s pritoki v dobrem kemijskem in tudi ekološkem stanju, razen Pake, Hudinje in Voglajne, ki so zaenkrat še v zmernem stanju. [15]

Razloga za občutno izboljšanje kakovosti vode sta predvsem dva. Onesnaževanje voda zaradi industrije se je bistveno zmanjšalo z uvedbo zaprtih krogotokov tehnološke vode v proizvodnji ter s propadom nekaterih velikih onesnaževalcev. Onesnaževanje s komunalnimi odplakami so uspeli zmanjšati s pospešeno gradnjo kanalizacijskih omrežjih in čistilnih naprav v vseh večjih naseljih, v precejšnji meri s sredstvi iz evropskih skladov. Največje čistilne naprave v porečju Savinje so Celje (85.000 PE), Šoštanj (50.000 PE; za Šaleško dolino), Laško (38.400 PE), Žalec (18.750 PE; za velik del Spodnje Savinjske doline) in Šentjur (13.000 PE). [16]

Ljudje in reka

V preteklosti je bila Savinja pomemben vir energije za pogon številnih žag in mlinov, ki so v 20. stoletju drug za drugem utihnili ali pa so lastniki prešli na električni pogon. Velike težave je pri tem delal hudourniški značaj Savinje, ki ni dovoljeval postavitve žage ali mlina na rečni breg. Problem so rešili z mlinščicami, po katerih so potrebne količine vode odvajali iz glavne struge na posebej za ta namen zgrajenih jezovih, ki pa so jim jih poplave pogosto odnesle. Najdaljša mlinščica je 14 km dolga Struga(tudi Podvinska struga) v Spodnji Savinjski dolini, ki se začne pri jezu v Podvinu in teče po poplavni ravnici na levem bregu Savinje vse do niže Žalca. Mlinščice so tudi na obeh bregovih Savinje pri Mozirju (desna teče deloma skozi Mozirski gaj), na levem bregu med Grušovljami in Spodnjo Rečico ter na desnem bregu v Lučah.

Tudi splavarstvo je bilo v preteklosti zelo pomembna dejavnost na Savinji; s splavi so prevažali predvsem žagan les. V 18. stoletju so vozili največ na Hrvaško, v začetku 19. stoletja vse do Beograda, pozneje celo do mesta Calafat v Romuniji [17]. Stoletna dejavnost, ki je dajala kruh številnim družinam (leta 1938 je po Savinji peljalo 4071 splavov [18]), je na začetku druge svetovne vojne zamrla. Od nje se je do današnjih dni ohranila turistična prireditev Flosarski bal na Ljubnem, splavarstvu je posvečen tudi del stalne razstave v Muzeju gozdarstva in lesarstva v gradu Vrbovec v Nazarjah. [19]

Galerija

  • Rinka
    Rinka
  • Izvir Črna
    Izvir Črna
  • Jez 1 v Celju
    Jez 1 v Celju
  • Savinja v Celju, Breg
    Savinja v Celju, Breg
  • Savinja v Celju, Masaryk in jez 2
    Savinja v Celju, Masaryk in jez 2
  • Savinja v Celju pred zavojem na jug proti Laškemu
    Savinja v Celju pred zavojem na jug proti Laškemu
  • Savinja pod Celjskim gradom v Pečovniku proti severovzhodu
    Savinja pod Celjskim gradom v Pečovniku proti severovzhodu
  • Savinja v Laškem
    Savinja v Laškem
  • Savinja ob poplavi v Laškem, 20. september 2010
    Savinja ob poplavi v Laškem, 20. september 2010
  • Savinja med Laškim in Zidanim Mostom
    Savinja med Laškim in Zidanim Mostom
  • Izliv Savinje v Savo v Zidanem Mostu in železniška mostova
    Izliv Savinje v Savo v Zidanem Mostu in železniška mostova
  • Izliv
    Izliv

Glej tudi

Opombe in sklici

  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 »Reke, dolge nad 25 km, in njihova padavinska območja«. Statistični urad Republike Slovenije. 2002.
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 Vodna bilanca Slovenije 1971-2000, Preglednica 10: Karakteristični pretoki.
  3. ↑ Bezlaj, France (1961). Slovenska vodna imena, 2. knjiga. Slovenska akademija znanosti in umetnosti. str. 174–176. COBISS 1763585.
  4. ↑ Snoj, Marko (2009). Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Založba Modrijan. str. 368. COBISS 247065344. ISBN 978-961-241-360-6.
  5. ↑ Krempuš, Robert, Novšak, Matjaž, Tomažič, Simona (2005). Nova spoznanja o urbanistični zasnovi rimske Celeje. Mohorjev koledar 2005, str. 173-177. Pridobljeno dne 9. november 2013.
  6. ↑ 6,0 6,1 6,2 Orožen, Janko (1956). Zgodovinski pregled regulacije Savinje in njenih pritokov. Kronika, 4, 1, str. 15-20.
  7. ↑ Pristovšek, Blaž (1934). Regulacijski problem Savinje. Kronika slovenskih mest, 1, 3, str. 217-221.
  8. ↑ Kolbezen, Marko (1991). Velike poplave in povodnji na Slovenskem – I. Ujma, 5, str. 146-149.
  9. ↑ Kolbezen, Marko (1992). Velike poplave in povodnji na Slovenskem – II. Ujma, 6, str. 214-219.
  10. ↑ Kolbezen, Marko (1993). Velike poplave in povodnji na Slovenskem – III. Povodenj v porečju Savinje junija 1954. Ujma, 7, str. 81-84.
  11. ↑ Košak, Matic (2010). Poplavna nevarnost mesta Laško. Mišičev vodarski dan 2010, str. 20-23. Pridobljeno dne 9. november 2013.
  12. ↑ Komac, Blaž, Natek, Karel, Zorn, Matija (2008). Geografski vidiki poplav v Sloveniji. Založba ZRC, 180 str. Ljubljana. COBISS 241975296
  13. ↑ Mesto v objemu voda. Poplave v Celju v 20. stoletju (2005). (Bojana Aristovnik, ur.). Zgodovinski arhiv Celje, 103 str. COBISS 219255040.
  14. ↑ Porečje Savinje. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Pridobljeno dne 9. november 2013.
  15. ↑ Ocena ekološkega in kemijskega stanja voda v Sloveniji za obdobje 2006 do 2008, karti 2 in 6. ARSO, Ljubljana 2010. . Pridobljeno dne 9. november 2013.
  16. ↑ Čistilne naprave. ARSO. Pridobljeno 9. november 2013.
  17. ↑ Baš, Angelos (1974). Savinjski splavarji. Ljubljana, Cankarjeva založba, 273 str. COBISS 8168449
  18. ↑ Umek, Ema (1998). Splavarstvo. Enciklopedija Slovenije, 12. knjiga, str. 193.
  19. ↑ Muzej Vrbovec. Pridobljeno dne 11. november 2013.

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Savinja.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Savinja&oldid=4140923«