DIN 31635: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →‎Sklici: sort
Octopus (pogovor | prispevki)
Nadaljevanje
 
Vrstica 74: Vrstica 74:
| align="center"| gh
| align="center"| gh
|-
|-
!<small>IPA (MSA)</small>
!<small>[[Mednarodna fonetična abeceda|IPA]] (MSA)</small>
| align="center"| ʔ, {{IPA|aː}}
| align="center"| ʔ, {{IPA|aː}}
| align="center"| b
| align="center"| b
Vrstica 104: Vrstica 104:
| align="center"| j, {{IPA|iː}}
| align="center"| j, {{IPA|iː}}
|}
|}

[[Samoglasnik]]i (''ḥarakāt'') ''fatḥah'', ''kasrah'' in ''ḍammah'' se zapišejo z a, i in u. Poudarek (''šaddah'') pomeni podvajanje črk, razen ob besedah, ki se začnejo s "sončnimi črkami" (''šamsiyyah'').

''ʾalif'', ki označuje /aː/, se zapiše kot ā. (ﺓ) ''tāʾ marbūṭah'' na koncu besede se običajno zapiše kot -h, v sestavljenih besedah pa kot -t.

Črka ''hamza'' se piše v več oblikah (أ إ ء ئ ؤ), odvisno od njenega položaja v besedi, vendar se vedno transliterira kot ʾ. ''alif'' (ا) brez ''hamze'' na začetku besede se ne transliterira s ʾ, ampak se transliterira samo začetni samoglasnik (če se izgovori): i-.

Zlomljeni alif (ﻯ, ''ʾalif maqṣūrah'') se transliterira ko ā in se ga ne da razločiti od ''ʾalifa''.

Dolga samoglasnika /iː/ in /uː/ se pišeta z ī in ū.

[[Obrazilo|Obrazili]] za gradnjo [[pridevnik]]a iz [[samostalnik]]a (''nisbah'') /ij(j) , ijja/ se zapišeta z -iyy in -iyyah, medtem ko se v moškem spolu pišeta z -ī. Nunacija se ne transkribira. Črtica - se uporablja za ločevanje morfoloških elementov, v glavnem za povezovanje s členi in predlogi.

Arabske indijske številke (‭٠ ١ ٢ ٣ ٤ ٥ ٦ ٧ ٨ ٩‬) se pišejo z zahodnimi [[arabske številke|arabskimi številkami]] (0 1 2 3 4 5 6 7 8 9).


==Sklici==
==Sklici==

Trenutna redakcija s časom 10:41, 6. januar 2014

DIN 31635 je standard za transliteracijo arabske abecede, ki ga je leta 1982 sprejel Nemški inštitut za standardizacijo (DIN). Zasnovan je na pravilih Deutsche Morgenländische Gesellschaft (DMG), modificiranih na mednarodnem kongresu leta 1936 v Rimu. Standard se uporablja v večini prevodov arabskih in islamskih besedil v nemški jezik in jezike držav vzhodne Evrope.

Standardizirana transkripcija 28 črk arabske abecede je prikazana v naslednji tabeli:

Arabske črke ء‎ / ا ب ت ث ج ح خ د ذ ر ز س ش ص ض ط ظ ع غ ف ق ك ل م ن ه و ي / ى[1]
DIN 31635 ʾ / ā b t ǧ d r z s š ʿ ġ f q k l m n h w / ū y / ī
ALA-LC ʼ / ā th j kh dh sh ʻ gh
IPA (MSA) ʔ, b t θ
ɡ
ʒ
ħ x d ð r z s ʃ ðˤ
ʕ ɣ f q k l m n h w, j,

Samoglasniki (ḥarakāt) fatḥah, kasrah in ḍammah se zapišejo z a, i in u. Poudarek (šaddah) pomeni podvajanje črk, razen ob besedah, ki se začnejo s "sončnimi črkami" (šamsiyyah).

ʾalif, ki označuje /aː/, se zapiše kot ā. (ﺓ) tāʾ marbūṭah na koncu besede se običajno zapiše kot -h, v sestavljenih besedah pa kot -t.

Črka hamza se piše v več oblikah (أ إ ء ئ ؤ), odvisno od njenega položaja v besedi, vendar se vedno transliterira kot ʾ. alif (ا) brez hamze na začetku besede se ne transliterira s ʾ, ampak se transliterira samo začetni samoglasnik (če se izgovori): i-.

Zlomljeni alif (ﻯ, ʾalif maqṣūrah) se transliterira ko ā in se ga ne da razločiti od ʾalifa.

Dolga samoglasnika /iː/ in /uː/ se pišeta z ī in ū.

Obrazili za gradnjo pridevnika iz samostalnika (nisbah) /ij(j) , ijja/ se zapišeta z -iyy in -iyyah, medtem ko se v moškem spolu pišeta z -ī. Nunacija se ne transkribira. Črtica - se uporablja za ločevanje morfoloških elementov, v glavnem za povezovanje s členi in predlogi.

Arabske indijske številke (‭٠ ١ ٢ ٣ ٤ ٥ ٦ ٧ ٨ ٩‬) se pišejo z zahodnimi arabskimi številkami (0 1 2 3 4 5 6 7 8 9).

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. V Egiptu, Sudanu in nekaterih drugih regijah je zapis na koncu besede vedno ى (brez pik).