Srečko Kosovel

Srečko Kosovel
Rojstvo	18. marec 1904 Sežana
Smrt	27. maj 1926 Tomaj
Poklic	pesnik kritik publicist
Narodnost	slovenska
Državljanstvo	Kraljevina Italija  Avstro-Ogrska
Žanr	pesništvo
Literarno gibanje	impresionizem ekspresionizem konstruktivizem futurizem avantgarda

Srečko Kosovel [sréčko kosovél], slovenski pesnik, kritik in publicist; * 18. marec 1904, Sežana, † 27. maj 1926, Tomaj.

Življenje

Srečko Kosovel se je rodil v Sežani. Kmalu po njegovem rojstvu se je družina preselila v Pliskovico na Dolenjem Krasu, vendar tam niso ostali dolgo. Leta 1908 so se naselili v Tomaju, kjer so živeli v šoli.

Kosovelova domačija

V Tomaju je obiskoval osnovno šolo. Kosovel je prvič objavil svoj spis kot 11-leten otrok v otroškem listu Zvonček, v katerem opisuje mesto Trst. V to mesto je kot otrok veliko hodil in je imelo v njegovem srcu poseben prostor. Pri Kosovelih je bilo zanimanje za umetnost splošno. Hodili so v Trst v gledališče in na koncerte ali k prijateljem in znancem, ki so bili podobnega duha, in ti so bili večkrat gostje pri njih v Tomaju. Po opravljeni osnovni šoli se je leta 1916 vpisal na realko v Ljubljani, na kateri je bil učni jezik nemški. Začel je sodelovati v srednješolskem literarnem krožku in v dijaških glasilih, izdajati je začel tudi tiskan dijaški list Lepa Vida in zbral v njem vrsto mladih, vendar ga je moral zaradi neplačanih dolgov ustaviti. Leta 1920 je tam srečal Ludvika Mrzela. Istega leta se je odzval na fašistično politiko Italije, ki je požgala Narodni dom v Trstu. Ko je leta 1922 maturiral, se je odločil za študij slavistike, romanistike in pedagogike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Sodeloval je pri avantgardistični reviji Trije labodi, ki je začela izhajati leta 1921 v Novem mestu. Organiziral je literarno-dramatični krožek, predavanja in literarne večere v Ljubljani in pred delavci v Zagorju. Leta 1925 je s svojimi vrstniki prevzel urejevanje revije Mladina. Pripravljal je tudi zbirko Zlati čoln, ki pa ni izšla.

Sprva je pesnil pod vplivom moderne, posebej impresionizma J. Murna. Prevladujoči motivi so kraška pokrajina, mati in smrt, pogosto s simbolnim pomenom (pesmi Balada, Bori, Vas za bori, Slutnja). Tako najobsežnejši del njegovega pesništva govori o Krasu, zaradi česar ga imenujemo »lirik Krasa«, kjer srečujemo impresije, ki pogosto preraščajo v prispodobo narodne ogroženosti, motive, v katerih je upodobljena ljubezen do matere in dekleta, pa izpovedi, v katerih se oglaša slutnja smrti. Nato je Kosovel prešel v ekspresionizem in razvil vizionarno, družbeno in religiozno tematiko z osrednjo idejo o osebni in kolektivni apokalipsi, ki v sebi nosi očiščenje krivde in stvarjenje novega etosa.

Tako precej pesmi govori o družbenih krivicah, o mračni usodi Evrope (Ekstaza smrti) in o neizogibnosti revolucionarne preobrazbe sveta (Rdeči atom). Velik delež v Kosovelovem opusu predstavljajo tudi njegove t. i. konstruktivistične pesmi (konsi), ki so izšle v pesniški zbirki Integrali, in so najmodernejši tip slovenske poezije.

Spominska plošča na hiši v Tomaju

Konec februarja 1926 se je po nastopu v Zagorju, ko je ponoči na postaji čakal vlak, prehladil in zbolel, a se, vsaj tako je bilo videti, pozdravil. Za velikonočne počitnice se je lahko vrnil v Tomaj. Tu se je bolezen ponovila in pojavili so se zapleti. Umrl je 27. maja 1926.

Bibliografija

V začetku svojega ustvarjanja je bil predvsem pod vplivom moderne in impresionizma. Prevladujoči motivi v njegovi poeziji so bili Kras, mati in smrt. Kasneje je prešel v ekspresionizem, iz bežnih vtisov v disharmonično izražanje čustev. Razvil je vizionarno, družbeno in versko tematiko, ki je imela osrednjo idejo o osebni in kolektivni apokalipsi, ki je nosila v sebi očiščenje krivde in stvarjenje novega etosa. Leta 1925 je iz ekspresionizma prešel na konstruktivističen slog. S tem pa ekspresionizma ni zapustil v svojih motivih in idejah pesmi. Konstruktivistične pesmi so bile po njegovi smrti izdane v pesniški zbirki Integrali 26. Pisal je tudi krajšo prozo in esejistiko. Kosovel je v svojem kratkem življenju prešel skozi več obdobij, vendar je težišče njegovega dela v ekspresionizmu; je najizrazitejši, pa tudi najpomembnejši slovenski ekspresionist.

Rad bi povedal ljudem lepo, dobro besedo, svetlo besedo, kakor je svetlo novembrsko sonce na Krasu. Toda moja beseda je težka in molčeča, grenka kakor je brinova jagoda s Krasa. V njej je trpljenje, za katero ne boste nikoli zvedeli, v njej je bolest, katere ne morete spoznati. Moja bolečina je ponosna in molčeča in bolj nego ljudje jo razumevajo bori na gmajni in brinjevi grmi za skalami.

— Srečko Kosovel (Pesmi, 1927)

Dela

Pesmi, 1927

• Izbrane pesmi (1931) (COBISS)
• Izbrane pesmi (1949) (COBISS)
• Zlati čoln (1954) (COBISS)
• Moja pesem (1964) (COBISS)
• Ekstaza smrti (1964) (COBISS)
• Integrali 26 (1967) (COBISS)
• Naša bela mačica (1969) (COBISS)
• Sonce ima krono (1974) (COBISS)
• Pesmi (1983) (COBISS)
• Deček in sonce (1996) (COBISS)

Ustvarjanje za otroke in mlade

Srečko Kosovel, kljub kratkemu življenju potrjuje, da je večina pomembnih slovenskih pisateljev, posebej pesnikov, pisala tudi za otroke. V pesmih za mladino srečamo Kosovela v manj dramatični luči, tu ne prevladuje več motiv smrti, več je sonca, predvsem pa pogledov po drobnih, preprostih stvareh iz vsakdanjega življenja ali živalih, ki so človeku, še posebno otroku blizu. Pred nami je nežen opazovalec narave, ki se rad igra, miruje, njegovo srce se odpira pred nami in v njem je veliko več svetlobe. Je otrok kraške zemlje, njenih borov in brinja. Naslovi nekaterih njegovih otroških pesmi so: Naša bela mačica (Sonček boža tačice), Sultanček na vlaku, Medvedi in medvedki, Vrabček zoblje, Polhi, Deček in sonce, Brinjevka, Škrat Dobrošin, Kje?, Otrok s sončnico, Burja, Prošnja, Dete na travi, Marjetice, Naš prašiček, Močeradek, Polh v jeseni, Večer, Pasja vera, Stoji sredi polja, Vožnja, Na večer, Kadar otrok spava, Danuška, Mravljica, Pesem s Krasa, Hišica, ki je pod klancem, Vas za bori, Po nevihti, Odpeljali so kozlička, Polno pest, Starka za vasjo, Mati bere, Mati čaka, Drevesa v dolini, V sivem jutru, Pesem št. 1, Cvetje na oknu.

Lirika pesmi tega žalostnega kraškega slavca, kakor ga neredko z razlogom imenujejo, nas prepričuje, ne le da so najuspešnejše pesmi za otroke primerne tudi za občutljive, tenkočutne ljudi, ampak tudi obratno, saj priporočajo branje njegovih pesmi prav tako otrokom, kakor tudi odraslim.

Glej tudi

• slovenska književnost
• seznam slovenskih pesnikov
• Kosovelova pot

Viri

• Janko Kos, Tomo Virk, Gregor Kocijan. (2002). Svet književnosti 3. Maribor: Obzorja.
• Matevž Kos. (2007).Fragmenti o celoti : poskusi s slovenskim pesništvom. Ljubljana : Literarno-umetniško društvo Literatura. (COBISS)

Zunanje povezave

• Srečko Kosovel – avtorjeva dela v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
• Srečko Kosovel
• Poetry international - Srečko Kosovel
• Zapis o Srečku Kosovelu na portalu pesnik.net
• Predloga:Omnibus, dela Srečka Kosovela
• Srečko Kosovel - Sto pesmi
• Srečko Kosovel - Pesmi (1927)
• prevodi pesmi
• Obujanje Kosovelove lirike
• TV-oddaja o S. Kosovelu
• Geopedia.si: Kosovelova pot. Geopedija.
• France Koblar: Srečko Kosovel. Slovenski biografski leksikon 1925–1991. Elektronska izdaja. Ljubljana: SAZU, 2009.

{{subst:#if:Kosovel, Srečko|}} [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1904}}

|| UNKNOWN | MISSING = Neznano leto rojstva {{subst:#switch:{{subst:uc:1926}}||LIVING=(živeči ljudje)}}
| #default = Rojeni leta 1904

}}]] [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1926}}

|| LIVING  = Živeči ljudje
| UNKNOWN | MISSING  = Neznano leto smrti
| #default = Umrli leta 1926

}}]]