Arezzo: Razlika med redakcijama
nov tekst |
dodano |
||
| Vrstica 43: | Vrstica 43: | ||
'''Arezzo''' je mesto in občina v osrednji Italiji, glavno mesto [[Arezzo (pokrajina)|pokrajine]] z istim imenom, ki se nahaja v [[Toskana|Toskan]]i. Arezzo leži okoli 80 kilometrov jugovzhodno od [[Firence|Firenc]], na nadmorski višini 296 m. V letu 2011 je imel približno 100.000 prebivalcev. |
'''Arezzo''' je mesto in občina v osrednji Italiji, glavno mesto [[Arezzo (pokrajina)|pokrajine]] z istim imenom, ki se nahaja v [[Toskana|Toskan]]i. Arezzo leži okoli 80 kilometrov jugovzhodno od [[Firence|Firenc]], na nadmorski višini 296 m. V letu 2011 je imel približno 100.000 prebivalcev. |
||
== Geografija == |
|||
Arezzo leži na strmem hribu nad poplavno ravnico reke [[Arno]]. V zgornjem delu mesta so [[katedrala]], [[mestna hiša]] in [[trdnjava]] Medici (Fortezza Medicea), od katere se glavna ulica odcepi proti spodnjemu delu naselja. Zgornji del mesta je ohranil srednjeveški videz kljub dodatkom kasnejših zgradb. |
|||
Za [[podnebje]] so značilne relativno visoke temperature in enakomerno razporeje padavine. Po ''Köppen Climate Classification'' spada med vlažno subtropsko podnebje.<ref>[http://www.weatherbase.com/weather/weather-summary.php3?s=161720&cityname=Arezzo%2C+Tuscany%2C+Italy&units= Climate Summary for Arezzo]</ref> |
|||
== Zgodovina == |
|||
Arezzo je bil ena izmed ''Capitae Etruriae'' ([[Etruščani|etruščanska]] prestolnica) imenovana ''Aritim''. Etruščanske ostanke so našli na ''Akropola San Cornelio'', hribčku blizu mesta San Donata, ki je bilo naseljeno in utrjeno v etruščanskem obdobju. Našli so tudi druge etruščanske ostanke: dele obzidja, etruščansko [[Nekropola|nekropol]]o v Poggio del Sole in najslavnejša, dva bronasta kipa, »Himera iz Arezza« (5. stoletje pred našim štetjem) in »Minerva« (4. stoletje pred našim štetjem), ki sta bila odkrita v 16. stoletju in odpeljana v Firence. Povečanje trgovinskih povezav z Grčijo je prineslo v mesto tudi nekaj prvovrstnega blaga: na primer ''krater'' (velik vrč za vino ali vodo), ki ga je poslikal [[Euphronios]] okoli leta 510 pred našim štetjem s prizori iz bitke proti Amazonkam (nahaja se v ''Museo Civico'' v Arezzu). |
|||
Leta 311 pred našim štetjem so mesto osvojili [[Rimljani]], Arretium je postal vojaška postojanka na poti preko Cassia, širitve Rima v porečje reke Pad. Arretium z Mariusom na čelu, je v rimski državljanski vojni in zmago Sulla, postal kolonija v na pol porušenem mestu, kot ''Arretium Fidens'' (Zvest Arretiumu). Stara etruščanska aristokracija ni bila uničena: [[Gaius Cilnius Maecenas]], katerega ime ''[[mecen]]'' je postalo [[eponim]] za »podpornika umetnosti«, je plemenite etruščanske Aretine zaščitil. Mesto se je še naprej razvijalo kot ''Arretium Vetus'' (Stari Arretium), in postalo tretje največje mesto v Italiji v obdobju cesarja Avgusta (23. september 63 pr.n.št. – 19. avgust 14 n.št.), ki je bilo znano predvsem po svojih imenitnih lončarskih proizvodih, značilno oblikovanih in emajliranih izdelkih ''bucchero'' - posoda iz temne gline in rdeče pobarvane vaze (tako imenovane »koralne« vaze). |
|||
Okoli leta 26-261 n. št. mestni svet Arezza vzame za svojega zaščitnika ''L. Petronius Taurus Volusianus''. |
|||
V 3. do 4. stoletju je Arezzo postal sedež [[Škofija|škofij]]e. Je eno redkih mest, katerih zapuščina škofov je znana po imenih brez prekinitve do danes. Rimsko mesto je bilo porušeno, delno med [[Ostrogotsko kraljestvo|gotskimi]] vojnami in vdorom [[Langobardi|Langobard]]ov, delno razstavljeno, saj so kamen ponovno uporabili za gradnjo utrdb. Do sanes je ostal samo [[amfiteater]]. |
|||
Srednjeveđka komuna Arezzo se je otresla nadzora svojega škofa leta 1098 in ostala neodvisna mestna državica do leta 1384. Leta 1252 je mesto ustanovilo svojo [[Univerza|univerz]]o, ''Studium''. Po porazu v bitki pri Campaldinu leta 1289), ko je umrl škof Guglielmino Ubertini, je moč [[Gibelini|Gibelin]]ov v Arezzu začela upadati, razen v kratkem obdobju vladavine družine Tarlati, glavni med njimi je bil Guido Tarlati, ki je postal škof leta 1312 in vzdrževal dobre odnose s stranko Gibelinov. Tarlatiji so iskali podporo v zavezništvu z Forlì in njihovim vladarjem Ordelaffijem, a niso uspeli. Arezzo je popustil florentinski dominaciji leta 1384, njegova samostojna zgodovina je bila zaključena, pripadel je Firencam in Velikemu vojvodstvu [[Medičejci|Medičejc]]ev v Toskani. V tem obdobju je v cerkvi San Francesco di Arezzo delal [[Piero della Francesca]], ki je naslikal imenitne [[freske]], ki so bile pred kratkim obnovljene in so v Arezzu najbolj znano delo. Zatem mesto je mrsto začelo ekonomsko in kulturno propadati. |
|||
V 18. stoletju so bila izsušena bližnja [[Močvirje|močvirj]]a v Val di Chiana, južno od Arezza in regija se je znebila [[Malarija|malarij]]e. Ob koncu stoletja so Arezzo osvojile francoske čete Napoleona Bonaparteja. V mestu se je kmalu razvilo odporniško gibanje »Viva Maria« in mesto osvobodilo. Leta 1860 je Arezzo postal del [[Kraljevina Italija|Kraljevine Italije]]. |
|||
Med drugo svetovno vojno je mesto utrpelo hude poškodbe. |
|||
[[Papež Benedikt XVI]]. je obiskal Arezzo na nedeljo 13. maja 2012. |
|||
== Viri in sklici == |
== Viri in sklici == |
||
Redakcija: 16:20, 2. november 2013
Arezzo | |
|---|---|
| Comune di Arezzo | |
 Piazza Grande; na levi S. Maria della Pieve, stara Palazzo dei tribunali in Palazzo della Fraternita dei Laici | |
  Arezzo Geografski položaj v Italiji | |
| Koordinati: 43°28′24″N 11°52′12″E / 43.47333°N 11.87000°E | |
| Država |  Italija |
| Dežela | Toskana |
| Pokrajina | Pokrajina Arezzo (AR) |
| Upravljanje | |
| • Župan | Giuseppe Fanfani (PD) |
| Površina | |
| • Skupno | 386,25 km2 |
| Nadm. višina | 296 m |
| Prebivalstvo (30. april 2011) | |
| • Skupno | 100.455 |
| • Gostota | 260 preb./km2 |
| Demonim | Aretini |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletni | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 52100 |
| Klicna koda | 0575 |
| Zavetnik | Sveti Donat iz Arezza |
| Dan | 7. avgust |
| Spletna stran | [Uradno spletno mesto Uradno spletno mesto] |
Arezzo je mesto in občina v osrednji Italiji, glavno mesto pokrajine z istim imenom, ki se nahaja v Toskani. Arezzo leži okoli 80 kilometrov jugovzhodno od Firenc, na nadmorski višini 296 m. V letu 2011 je imel približno 100.000 prebivalcev.
Geografija
Arezzo leži na strmem hribu nad poplavno ravnico reke Arno. V zgornjem delu mesta so katedrala, mestna hiša in trdnjava Medici (Fortezza Medicea), od katere se glavna ulica odcepi proti spodnjemu delu naselja. Zgornji del mesta je ohranil srednjeveški videz kljub dodatkom kasnejših zgradb.
Za podnebje so značilne relativno visoke temperature in enakomerno razporeje padavine. Po Köppen Climate Classification spada med vlažno subtropsko podnebje.[1]
Zgodovina
Arezzo je bil ena izmed Capitae Etruriae (etruščanska prestolnica) imenovana Aritim. Etruščanske ostanke so našli na Akropola San Cornelio, hribčku blizu mesta San Donata, ki je bilo naseljeno in utrjeno v etruščanskem obdobju. Našli so tudi druge etruščanske ostanke: dele obzidja, etruščansko nekropolo v Poggio del Sole in najslavnejša, dva bronasta kipa, »Himera iz Arezza« (5. stoletje pred našim štetjem) in »Minerva« (4. stoletje pred našim štetjem), ki sta bila odkrita v 16. stoletju in odpeljana v Firence. Povečanje trgovinskih povezav z Grčijo je prineslo v mesto tudi nekaj prvovrstnega blaga: na primer krater (velik vrč za vino ali vodo), ki ga je poslikal Euphronios okoli leta 510 pred našim štetjem s prizori iz bitke proti Amazonkam (nahaja se v Museo Civico v Arezzu).
Leta 311 pred našim štetjem so mesto osvojili Rimljani, Arretium je postal vojaška postojanka na poti preko Cassia, širitve Rima v porečje reke Pad. Arretium z Mariusom na čelu, je v rimski državljanski vojni in zmago Sulla, postal kolonija v na pol porušenem mestu, kot Arretium Fidens (Zvest Arretiumu). Stara etruščanska aristokracija ni bila uničena: Gaius Cilnius Maecenas, katerega ime mecen je postalo eponim za »podpornika umetnosti«, je plemenite etruščanske Aretine zaščitil. Mesto se je še naprej razvijalo kot Arretium Vetus (Stari Arretium), in postalo tretje največje mesto v Italiji v obdobju cesarja Avgusta (23. september 63 pr.n.št. – 19. avgust 14 n.št.), ki je bilo znano predvsem po svojih imenitnih lončarskih proizvodih, značilno oblikovanih in emajliranih izdelkih bucchero - posoda iz temne gline in rdeče pobarvane vaze (tako imenovane »koralne« vaze).
Okoli leta 26-261 n. št. mestni svet Arezza vzame za svojega zaščitnika L. Petronius Taurus Volusianus.
V 3. do 4. stoletju je Arezzo postal sedež škofije. Je eno redkih mest, katerih zapuščina škofov je znana po imenih brez prekinitve do danes. Rimsko mesto je bilo porušeno, delno med gotskimi vojnami in vdorom Langobardov, delno razstavljeno, saj so kamen ponovno uporabili za gradnjo utrdb. Do sanes je ostal samo amfiteater.
Srednjeveđka komuna Arezzo se je otresla nadzora svojega škofa leta 1098 in ostala neodvisna mestna državica do leta 1384. Leta 1252 je mesto ustanovilo svojo univerzo, Studium. Po porazu v bitki pri Campaldinu leta 1289), ko je umrl škof Guglielmino Ubertini, je moč Gibelinov v Arezzu začela upadati, razen v kratkem obdobju vladavine družine Tarlati, glavni med njimi je bil Guido Tarlati, ki je postal škof leta 1312 in vzdrževal dobre odnose s stranko Gibelinov. Tarlatiji so iskali podporo v zavezništvu z Forlì in njihovim vladarjem Ordelaffijem, a niso uspeli. Arezzo je popustil florentinski dominaciji leta 1384, njegova samostojna zgodovina je bila zaključena, pripadel je Firencam in Velikemu vojvodstvu Medičejcev v Toskani. V tem obdobju je v cerkvi San Francesco di Arezzo delal Piero della Francesca, ki je naslikal imenitne freske, ki so bile pred kratkim obnovljene in so v Arezzu najbolj znano delo. Zatem mesto je mrsto začelo ekonomsko in kulturno propadati.
V 18. stoletju so bila izsušena bližnja močvirja v Val di Chiana, južno od Arezza in regija se je znebila malarije. Ob koncu stoletja so Arezzo osvojile francoske čete Napoleona Bonaparteja. V mestu se je kmalu razvilo odporniško gibanje »Viva Maria« in mesto osvobodilo. Leta 1860 je Arezzo postal del Kraljevine Italije.
Med drugo svetovno vojno je mesto utrpelo hude poškodbe.
Papež Benedikt XVI. je obiskal Arezzo na nedeljo 13. maja 2012.
Viri in sklici
Zunanje povezave
