Univerza Kalifornije, Berkeley: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 2: Vrstica 2:
|name = University of California, Berkeley
|name = University of California, Berkeley
|motto = {{lang-la|[[Fiat Lux]]}}<br />(Bodi svetloba)
|motto = {{lang-la|[[Fiat Lux]]}}<br />(Bodi svetloba)
|image_name = The University of California 1868.svg
|image_name = The University of California Berkeley 1868.svg
|image_size = 200px
|image_size = 200px
|caption = Pečat univerze
|caption = Pečat univerze

Redakcija: 19:08, 28. oktober 2013

University of California, Berkeley
Pečat univerze
Motolatinsko Fiat Lux
(Bodi svetloba)
Ustanovljena23. marec 1868
Tipjavna
Finančni sklad
2,34 milijarde USD (30.6.2009) [1][2]
Akademski koledarsemester
KanclerRobert J. Birgeneau
Dodiplomskih25.530 (jesen 2009)[2]
Podiplomskih10.313 (jesen 2009)[2]
KrajBerkeley, Kalifornija, ZDA
Kampusurbani; 27 km²[3]
Barve     Yale Blue
     kalifornijsko zlata
Atletika27 atletskih moštev
NCAA Divizija I
California Golden Bears
MaskotaOski the Bear
Članstvo v združenjihAAU
IARU
Pacific-10
Univerza Kalifornije
Spletna stranberkeley.edu

Univerza Kalifornije, Berkeley (angleško University of California, Berkeley, okrajšano UC Berkeley) je javna univerza s sedežem v mestu Berkeley, Kalifornija, ZDA. Ustanovljena je bila leta 1868 z združitvijo zasebnega Kolidža Kalifornije in javnega Kolidža za kmetijske, rudarske in mehanične znanosti in je najstarejši od desetih kampusov, ki sestavljajo sistem Univerze Kalifornije.

Kampus se razprostira na 2692 ha (2,7 km²),[3] od tega njegov osrednji del na 80,9 ha. Vključuje ozemlje več raziskovalnih laboratorijev, univerzitetnega botaničnega vrta in 323 ha nepozidanega ekološkega rezervata. Staro jedro tvori okrog 20 poslopij, zgrajenih v neoklasicističnem slogu konec 19. stoletja, nad katerimi se dviga 94 m visok Satherjev stolp. Ta je dobil vzdevek Campanille, saj posnema zvonik bazilike Sv. Marka v Benetkah.

Študentsko populacijo sestavlja dobrih 25 tisoč dodiplomskih in deset tisoč podiplomskih študentov;[2] za Berkeley je značilno, da predstavljajo največji delež študenti azijskega porekla.[4] Univerza ponuja okrog 300 študijskih programov z različnih področij in se uvršča med najboljše svetovne univerze po akademskih dosežkih.[5][6] Tu je študiralo ali poučevalo 66 Nobelovih nagrajencev. Fizik z Berkeleyja, Julius Robert Oppenheimer, je bil znanstveni direktor projekta Manhattan med drugo svetovno vojno. Od takrat univerza sodeluje pri vodenju več narodnih laboratorijev ameriškega ministrstva za energetiko, poleg Los Alamosa še Lawrence Berkeley in Lawrence Livermore.

Sklici in opombe

  1. UC Annual Endowment Report Office of the Treasurer of The Regents. Pridobljeno 31.3.2010.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 »Facts at a glance«. University of California, Berkeley. Pridobljeno 24. maja 2010.
  3. 3,0 3,1 »UC Financial Reports - Campus facts« (PDF). University of California. 2007. Pridobljeno 30. novembra 2008.
  4. Timothy, Egan (7. januar 2007). »Little Asia on the Hill«. New York Times. Pridobljeno 10. marca 2011.
  5. (2010) »Academic Ranking of World Universities«. Institute of Higher Education, Shanghai Jiao Tong University. 10.3.2011.
  6. »Top Universities«. QS World University Rankings. 2010. Pridobljeno 10. marca 2011.

Zunanje povezave