1098

Stoletja:	10. stoletje - 11. stoletje - 12. stoletje
Desetletja:	1060.  1070.  1080.  - 1090. -  1100.  1110.  1120.
Leta:	1095 · 1096 · 1097 · 1098 · 1099 · 1100 · 1101
Področja:	Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje:	Rojstva · Smrti
Ustanove:	Ustanovitve · Ukinitve

1098 (MXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Dogodki

Prva križarska vojna (1095-99): od Antiohije in naprej proti Jeruzalemu

Edesa

• Baldvin Boulonjski, ki se je s svojimi vitezi od glavnine križarske vojske odcepil oktobra prejšnjega leta, osvoji trdnjavo zahodno od Evfrata. Politično zavezništvo mu ponudi krščanski guverner mesta Edesa Toros.↓
• → Torosovo ponudbo o zavezništvu Baldvin sprejeme, Baldvina posinovi in prograsi za naslednika, s tem pa si Baldvin pridobi legitimno pravico do vodenja Edese.↓
• 1. marec → Armenski podložniki do smrti linčajo Torosa s soprogo. Baldvin ustanovi prvo križarsko državno tvorbo Grofijo Edeso.

Antiohijsko obzidje na razgibanem terenu

Antiohija

• Medtem ko se Baldvin Boulonjski utrdi v Edesi, križarska glavnina z velikimi težavami oblega Antiohijo.
• Občasna pomoč Baldvina, pomoč lokalnih kristjanov in kakšna priložnostna pošiljka po morju so za oblegovalce veliko premalo. Križarski tabor zajame huda lakota, število konj se drastično zmanjša.↓
• 9. februar → Križarji porazijo vojsko iz Alepa, ki ji poveljuje guverner Ridvan, sicer sin damaščanskega sultana Tutuša I.
• 4. marec - Pred Antiohijo prispe flota angleških okrepitev z materialom za obleganje, ki so ga prispevali Bizantinci. Vodil naj bi jo nekronani anglosaksonski kralj Edgar Atheling. Mestna posadka opremo za obleganje z izpadom uniči.
• april - Križarji zavrnejo diplomatsko ponudbo Fatimidov o sodelovanju.
• maj - Bohemond odkrije šibko točko v obrambi mesta in sicer v poveljniku armenskega rodu Firuzu, ki poveljuje enemu od obrambnih stolpov.
• 3. junij - Križarji po Bohemondovem načrtu s pomočjo izdajalca Firuza zasedejo celotno mesto Antiohijo razen citadele. Večino prebivalstva v mestu pokoljejo ne glede na versko pripadnost in stan.

Križarji se pripravljajo na zavzetje Firuzovega stolpa, Gustav Doré, grafika

• 5. junij - Tri dni po padcu Antiohije pred obzidje prispe vojska mosulskega atabega Kerboge. Bivši oblegovalci postanejo zdaj sami oblegani, zaloge hrane so ponovno pičle, morala tudi. Kerboga poskuša v naslednih dneh večkrat prebiti obrambo.
• 10. junij-15. junij - Sicer nepomemben menih Peter Bartolomej dobi vizijo in v eni od antiohijskih cerkva "odkrije" Sveto sulico. Morala križarjev se skokovito dvigne.
• 28. junij - Križarji pred Antiohijo odločujoče porazijo številčnejšo vojsko mosulskega atabega Kerboge. Razlog za poraz Kerboge gre iskati v nesoglasjih med njim in njegovimi generali. Po porazu se preda še citadela v Antiohiji.
• 1. avgust - V zavzeti Antiohiji izbruhne epidemija tifusa. Med številnimi žrtvami je papeški prelat Ademar Monteil.
• Razreši se spor med Rajmondom Touluškim in Bohemondom Tarantskim glede vodenja Antiohije. Rajmond, ki zagovarja fevdalno vez z Bizantinci zaradi nevzdržnih razmer v mestu, ki mu ponovno grozi lakota, popusti. Bohemond postane vladar druge križarske državne tvorbe, Kneževine Antiohije.
• avgust - Fatimidi v Egiptu izkoristijo šibkost Seldžukov in zavzamejo Jeruzalem.
• jesen - Hugo Vermandoiški se po pooblastilu križarjev s spremstvom odpravi nazaj v Konstantinopel po pomoč, toda cesar Aleksej I. Komnen križarje zavrne.
• 12. december - Po mesecu dni obleganja križarji Rajmonda Touluškega zavzamejo mesto Marat an-Numan. Ker je med križarji prisotna huda lahkota, se zatečejo h kanibalizmu nad premaganci.

1099 ↔

Ostali dogodki

• S Seldžuki v defenzivi Bizantinci ponovno zavzamejo maloazijska obalna mesta Efez, Sarde in Smirno.
• Ustanovljen verski red cisterijancev.
• Bitka v prelivu Anglesey - bitka za nadzor valižanskega otoka Anglesey med Angleži in Norvežani. Zmagajo Norvežani, ki jih vodi kralj Magnus Bosonogi. Norveška zmaga, s katero si Norvežani zagotovijo še nadaljno prevlado nad večino britanske obale, podaljša obstoj valižanskega žepnega kraljestva Gwynedd.

Rojstva

• 16. september - Hildegarda iz Bingna, nemška opatinja, učenjakinja, pisateljica, skladateljica († 1179)
• Pons Tripolitanski, grof († 1137)
• Henrik Bloiški, škof Winchesterja, arhitekt († 1171)
• Arnold II. Weidški, kölnski nadškof, nemški kancler († 1156)
• Konrad I., mejni grof Meissena, itd. († 1157)

Smrti

• 9. marec - Toros, krščanski guverner Edese
• 3. junij - Yaghi-Siyan, guverner Antiohije med prvo križarsko vojno
• 1. avgust - Ademar Monteilski, škof v Le Puy-en-Velayu in apostolski legat v prvi križarski vojni
• Hugo iz Montgomeryja, anglonormanski grof