1155: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 16: Vrstica 16:
* → Trenutno šibkost sicilskega kraljestva in mladega kralja [[Vilijem I. Sicilski|Vilijema I.]], ki je poleg Sicilije podedoval še južno Italijo, izkoristu tudi bizantinski cesar [[Manuel I. Komnen]]. ↓
* → Trenutno šibkost sicilskega kraljestva in mladega kralja [[Vilijem I. Sicilski|Vilijema I.]], ki je poleg Sicilije podedoval še južno Italijo, izkoristu tudi bizantinski cesar [[Manuel I. Komnen]]. ↓
* → Bizantinska flota ni ravno velika, je pa dobro založena z denarjem, ker računa na podporo protinormanskih upornikov. ↓
* → Bizantinska flota ni ravno velika, je pa dobro založena z denarjem, ker računa na podporo protinormanskih upornikov. ↓
* → Bizantinci bliskovito napredujejo v osvajanju južne Italije, mesta Bari, Trani, Giovinazzo, Andria, Taranto in Brindisi se predajajo drugo za drugim.
* → Bizantinci bliskovito napredujejo v osvajanju južne Italije, mesta Bari, Trani, Giovinazzo, Andria, Taranto in Brindisi se predajajo drugo za drugim.
* Z Bizantinci pred vrati se v Rimu začenjajo pogajanja o zavezništvu in združitvi obeh cerkev, ki ju je ločila shizma leta [[1054]]. Predlogi in pogajanja med papežem [[papež Hadrijan IV.|Hadrijanom IV.]] in cesarjem Manuelom I. so neuspešni zaradi razlik v razumevanju oblasti papeža in bizantinskega cesarja.
* Z Bizantinci pred vrati se v Rimu začenjajo pogajanja o zavezništvu in združitvi obeh cerkev, ki ju je ločila [[velika shizma|shizma]] leta [[1054]]. Predlogi in pogajanja med papežem [[papež Hadrijan IV.|Hadrijanom IV.]] in cesarjem Manuelom I. so neuspešni zaradi razlik v razumevanju oblasti papeža in bizantinskega cesarja.
* V [[Ancona|Anconi]] Bizantinci vzpostavijo stalno bazo, iz katere nadzorujejo dogajanje tako na severu kot na jugu Italije.↓
* V [[Ancona|Anconi]] Bizantinci vzpostavijo stalno bazo, iz katere nadzorujejo dogajanje tako na severu kot na jugu Italije.↓
* → Ko je pošel denar za najemnike, se je tudi položaj Bizantincev bistveno slabšal. Normani začno pripravljati protiofenzivo. [[1156]] ↔
* → Ko je pošel denar za najemnike, se je tudi položaj Bizantincev bistveno slabšal. Normani začno pripravljati protiofenzivo. [[1156]] ↔

====Ostalo po Evropi====
====Ostalo po Evropi====
* [[6. februar]] - Po po smrti vseh kraljevih svetovalcev starega kralja [[Harald IV. Norveški|Haralda IV.]] se za kraljestvo spopadejo sovladarji, bratje Haraldssoni: [[Sigurd II. Norveški|Sigurd]], [[Ingo I. Norveški|Ingo]] in [[Eystein II. Norveški|Eystein]]. Prvi pod mečem Inga konča Sigurd. V naslednjih letih se razplamenti vojna med ostalima bratoma.
* [[6. februar]] - Po po smrti vseh kraljevih svetovalcev starega kralja [[Harald IV. Norveški|Haralda IV.]] se za kraljestvo spopadejo sovladarji, bratje Haraldssoni: [[Sigurd II. Norveški|Sigurd]], [[Ingo I. Norveški|Ingo]] in [[Eystein II. Norveški|Eystein]]. Prvi pod mečem Inga konča Sigurd. V naslednjih letih se razplamenti vojna med ostalima bratoma.

Redakcija: 13:17, 9. oktober 2013

Stoletja: 11. stoletje - 12. stoletje - 13. stoletje
Desetletja: 1120.  1130.  1140.  - 1150. -  1160.  1170.  1180.
Leta: 1152 · 1153 · 1154 · 1155 · 1156 · 1157 · 1158
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1155 (MCLV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Dogodki

Evropa

Frederik I. Barbarossa

  • Nemški kralj Frederik I. Barbarossa nadaljuje z invazijo na Italijo, ki jo je začel konec prejšnjega leta. Osnovni cilj je pokoritev šibkega sicilskega kralja Vilijema I.
  • → Večina severno italijanskih mest se mu preda, redka, ki vztrajajo, kot je Tortona, da porušiti do tal.↓
  • → V stari langobardski prestolnici Pavii se da kronati z Železno krono za italijanskega kralja. ↓
  • → V Rimu priskoči na pomoč Hadrijanu IV. pri zatrtju Rimske komune in razpusti Senat. ↓
    • → Rimska kurija obsodi neformalnega voditelja komune Arnolda iz Brescie na smrtno kazen zaradi vodenja upora. Kazen za slednje je obešenje, ki je izvršeno junija. ↓
  • 18. junij → Papež Hadrijan IV. krona Frederika I. Barbarosso za rimsko-nemškega cesarja. ↓
    • Po Rimu se razplamenti upor, žrtev je več kot tisoč.
    • Poletna vročina in bližajoča se jesen razplamtita upore v nemški armadi. Barbarossa se je prisiljen odpovedati prodoru na normanski jug Italije. Spotoma cesarja, ki se vrača proti severu, dohitijo bizantinski ambasadorji, predstavniki Manuela I. Komnena, ki je prav tako izkoristil šibkost italonormanskega kraljestva. ↓
  • → Spotoma nazaj na Bavarskem odstavi svojega zaveznika vojvodo Henrika II. Babenberškega, kot kompenzacijo pa njegovo avstrijsko marko povzdigne v vojvodino. Da bi se pomiril z Welfovci prepusti vojvodino Bavarsko saksonskemu vojvodi Henriku Levu.

Manuel I. Komnen

  • → Trenutno šibkost sicilskega kraljestva in mladega kralja Vilijema I., ki je poleg Sicilije podedoval še južno Italijo, izkoristu tudi bizantinski cesar Manuel I. Komnen. ↓
  • → Bizantinska flota ni ravno velika, je pa dobro založena z denarjem, ker računa na podporo protinormanskih upornikov. ↓
  • → Bizantinci bliskovito napredujejo v osvajanju južne Italije, mesta Bari, Trani, Giovinazzo, Andria, Taranto in Brindisi se predajajo drugo za drugim.
  • Z Bizantinci pred vrati se v Rimu začenjajo pogajanja o zavezništvu in združitvi obeh cerkev, ki ju je ločila shizma leta 1054. Predlogi in pogajanja med papežem Hadrijanom IV. in cesarjem Manuelom I. so neuspešni zaradi razlik v razumevanju oblasti papeža in bizantinskega cesarja.
  • V Anconi Bizantinci vzpostavijo stalno bazo, iz katere nadzorujejo dogajanje tako na severu kot na jugu Italije.↓
  • → Ko je pošel denar za najemnike, se je tudi položaj Bizantincev bistveno slabšal. Normani začno pripravljati protiofenzivo. 1156

Ostalo po Evropi

  • 6. februar - Po po smrti vseh kraljevih svetovalcev starega kralja Haralda IV. se za kraljestvo spopadejo sovladarji, bratje Haraldssoni: Sigurd, Ingo in Eystein. Prvi pod mečem Inga konča Sigurd. V naslednjih letih se razplamenti vojna med ostalima bratoma.
  • Papež Hardijan IV. podeli v papeški buli Laudabiliter pravico, da se polasti Irske in še tam uveljavi gregorijanske reforme.
  • Po smrti gruzijski kralj Davida V., ki je leto dni poprej uzurpiral oblast od očeta Dimitrija I., si le-ta povrne oblast.

Azija

  • Umrlega japonskega cesarja Konoea nasledi 77. japonski cesar Go-Sirakava. Njegovo vladavino zaznamuje postopen prehod na vladavino šogunata.

Rojstva

Smrti

Glej tudi