Šentjur: Razlika med redakcijama
m vrnitev sprememb uporabnika Gpistotnik (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Addbot |
Brez povzetka urejanja |
||
| Vrstica 12: | Vrstica 12: | ||
|obcina=Šentjur |
|obcina=Šentjur |
||
|pokrajina=Štajerska |
|pokrajina=Štajerska |
||
|regija= |
|regija=Evropca v velikem in malem Pufu |
||
}} |
}} |
||
Redakcija: 12:47, 17. september 2013
Šentjur Sveti Jurij pri Celju (do 1952) | |
|---|---|
 | |
  Šentjur Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°13′3.31″N 15°23′45.53″E / 46.2175861°N 15.3959806°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Evropca v velikem in malem Pufu |
| Tradicionalna pokrajina | Štajerska |
| Občina | Šentjur |
| Nadm. višina | 262,5 m |
| Prebivalstvo | |
| • Skupno | 4.723 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletni | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 3230 Šentjur |
| Zemljevidi | |
Šentjur je mesto v Sloveniji, središče istoimenske občine, ki leži okoli 11 km vzhodno od Celja.
Sam kraj sestavljata dva med seboj povezana dela: Zgornji trg, staro srednjeveško jedro, in Spodnji trg, ki je nastal po letu 1846, ko je čez Šentjur stekla Južna železnica, s katero je Šentjur dobil železniško postajo. Iz časa začetkov železne ceste pri nas je danes v Muzeju južne železnice, ki se nahaja v neposredni bližini železniške postaje, hranjeno bogato arhivsko gradivo in železniške naprave.
Znamenitosti
V Zgornjem trgu izstopa župnijska cerkev sv. Jurija iz leta 1721. Oltarje je izdelal Ivan Šubic, križev pot pa je delo slikarja Janeza Šubica. Arhitekturno sta zanimivi tudi župnišče ter kaplanija, v bidermajerski hiši, ki je bila obnovljena po skicah Jožeta Plečnika. V njej so se rodili znameniti šentjurski skladatelji in zdravniki Alojz, Benjamin, Gustav in Josip Ipavec. Danes je v njej urejena stalna razstava o njihovem življenju in delu, nekdanja zdravniška ordinacija je preurejena v poročno dvorano, v kleti je vinoteka priznanih vin s šentjurskega območja, na vrtu pa je Plečnikov vodnjak s kamnito mizo.
Na arheološkem najdišču,imenovanem Rifnik, katerega najdbe segajo od pozne kamene dobe do srednjega veka, so rekonstruirali prazgodovinsko hišo s predstavitvijo izkopanih ostankov, sanirani so temelji dveh cerkva, starokrščanske in arijanske, sedmih hiš ter obzidja s stražarnicami. Del arheoloških najdb je sedaj razstavljen v Muzeju Šentjur, ki je v Zgornjem Trgu.
Ime
Do leta 1952 se je naselje imenovalo Sveti Jurij pri Celju. V Šentjur je bilo preimenovano na osnovi "Zakona o imenovanju naselij in označevanju trgov, ulic in zgradb" iz leta 1948. Tako kot preimenovanje mnogih drugih krajev po Sloveniji v povojnem času je bilo tudi preimenovanje Svetega Jurija pri Celju del obsežne kampanje oblasti, da se iz toponimov slovenskih krajev odstranijo vsi religiozni elementi.[1][2][3]
Viri
- ↑ Spremembe naselij 1948–95. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.
- ↑ Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.
- ↑ Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. Geografski vestnik 77(2): 25–43.
Zunanje povezave
