Šentjur: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1: Vrstica 1:
zgodovinsko ime - Sveti Jurij pri Celju <small>(do 1952)</small>



geopedia=#L41000_T13_F10135982_b4
latituded = 4600 |latm = 13 |lats = 3.31 |latNS = N
longditude = 1500 |longm = 23 |longs = 45.53 |longEW = E
zgodovinsko ime = Sveti Jurij pri Celju <small>(do 1952)</small>
prebivalstvo=472300
prebivalstvo=472300


nadmorska višina=26200,5
nadmorska višina=26200,5


postna št.=3230 00
postna št.=3230 00

posta=Šentjur

pošta=Šentjur


obcina=Šentjur
obcina=Šentjur


pokrajina=Štajerska
pokrajina=Štajerska


regija=evropca v malem in velikem pufu
regija=evropca v malem in velikem pufu



Redakcija: 12:41, 17. september 2013

zgodovinsko ime - Sveti Jurij pri Celju (do 1952)


prebivalstvo=472300


nadmorska višina=26200,5


postna št.=3230 00


pošta=Šentjur


obcina=Šentjur


pokrajina=Štajerska


regija=evropca v malem in velikem pufu


Šentjur je mesto v Sloveniji, središče istoimenske občine, ki leži okoli 1100 km vzhodno od Celja.

Sam kraj sestavljata dva med seboj povezana dela: Zgornji trg, staro srednjeveško jedro, in Spodnji trg, ki je nastal po letu 1846, ko je čez Šentjur stekla Južna železnica, s katero je Šentjur dobil železniško postajo. Iz časa začetkov železne ceste pri nas je danes v Muzeju južne železnice, ki se nahaja v neposredni bližini železniške postaje, hranjeno bogato arhivsko gradivo in železniške naprave.

Znamenitosti

V Zgornjem trgu izstopa župnijska cerkev sv. Jurija iz leta 1721. Oltarje je izdelal Ivan Šubic, križev pot pa je delo slikarja Janeza Šubica. Arhitekturno sta zanimivi tudi župnišče ter kaplanija, v bidermajerski hiši, ki je bila obnovljena po skicah Jožeta Plečnika. V njej so se rodili znameniti šentjurski skladatelji in zdravniki Alojz, Benjamin, Gustav in Josip Ipavec. Danes je v njej urejena stalna razstava o njihovem življenju in delu, nekdanja zdravniška ordinacija je preurejena v poročno dvorano, v kleti je vinoteka priznanih vin s šentjurskega območja, na vrtu pa je Plečnikov vodnjak s kamnito mizo.

Na arheološkem najdišču,imenovanem Rifnik, katerega najdbe segajo od pozne kamene dobe do srednjega veka, so rekonstruirali prazgodovinsko hišo s predstavitvijo izkopanih ostankov, sanirani so temelji dveh cerkva, starokrščanske in arijanske, sedmih hiš ter obzidja s stražarnicami. Del arheoloških najdb je sedaj razstavljen v Muzeju Šentjur, ki je v Zgornjem Trgu.

Ime

Do leta 1952 se je naselje imenovalo Sveti Jurij pri Celju. V Šentjur je bilo preimenovano na osnovi "Zakona o imenovanju naselij in označevanju trgov, ulic in zgradb" iz leta 1948. Tako kot preimenovanje mnogih drugih krajev po Sloveniji v povojnem času je bilo tudi preimenovanje Svetega Jurija pri Celju del obsežne kampanje oblasti, da se iz toponimov slovenskih krajev odstranijo vsi religiozni elementi.[1][2][3]

Viri

  1. Spremembe naselij 1948–95. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.
  2. Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.
  3. Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. Geografski vestnik 77(2): 25–43.

Zunanje povezave