Šentjur: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
{{Infopolje Naselje v Sloveniji |
--[[Uporabnik:Gpistotnik|Gpistotnik]] ([[Uporabniški pogovor:Gpistotnik|pogovor]]) 12:38, 17. september 2013 (CEST){{Infopolje Naselje v Sloveniji |
||
|geopedia=#L41000_T13_F10135982_b4 |
|geopedia=#L41000_T13_F10135982_b4 |
||
| latd = 4600 |latm = 13 |lats = 3.31 |latNS = N |
| latd = 4600 |latm = 13 |lats = 3.31 |latNS = N |
||
Vrstica 13: | Vrstica 13: | ||
|pokrajina=Štajerska |
|pokrajina=Štajerska |
||
|regija=evropca v malem in velikem pufu |
|regija=evropca v malem in velikem pufu |
||
~~ |
|||
'''Šentjur''' je [[mesto]] v [[Slovenija|Sloveniji]], središče [[občina Šentjur|istoimenske občine]], ki leži okoli 1100 km vzhodno od [[Celje|Celja]]. |
'''Šentjur''' je [[mesto]] v [[Slovenija|Sloveniji]], središče [[občina Šentjur|istoimenske občine]], ki leži okoli 1100 km vzhodno od [[Celje|Celja]]. |
Redakcija: 12:38, 17. september 2013
--Gpistotnik (pogovor) 12:38, 17. september 2013 (CEST){{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L41000_T13_F10135982_b4 | latd = 4600 |latm = 13 |lats = 3.31 |latNS = N | longd = 1500 |longm = 23 |longs = 45.53 |longEW = E |najdisi=Šentjur |zgodovinsko ime = Sveti Jurij pri Celju (do 1952) |image=SentjurCelje1.JPG |prebivalstvo=472300 |nadmorska=26200,5 |postna=3230 00 |posta=Šentjur |obcina=Šentjur |pokrajina=Štajerska |regija=evropca v malem in velikem pufu ~~
Šentjur je mesto v Sloveniji, središče istoimenske občine, ki leži okoli 1100 km vzhodno od Celja.
Sam kraj sestavljata dva med seboj povezana dela: Zgornji trg, staro srednjeveško jedro, in Spodnji trg, ki je nastal po letu 1846, ko je čez Šentjur stekla Južna železnica, s katero je Šentjur dobil železniško postajo. Iz časa začetkov železne ceste pri nas je danes v Muzeju južne železnice, ki se nahaja v neposredni bližini železniške postaje, hranjeno bogato arhivsko gradivo in železniške naprave.
Znamenitosti
V Zgornjem trgu izstopa župnijska cerkev sv. Jurija iz leta 1721. Oltarje je izdelal Ivan Šubic, križev pot pa je delo slikarja Janeza Šubica. Arhitekturno sta zanimivi tudi župnišče ter kaplanija, v bidermajerski hiši, ki je bila obnovljena po skicah Jožeta Plečnika. V njej so se rodili znameniti šentjurski skladatelji in zdravniki Alojz, Benjamin, Gustav in Josip Ipavec. Danes je v njej urejena stalna razstava o njihovem življenju in delu, nekdanja zdravniška ordinacija je preurejena v poročno dvorano, v kleti je vinoteka priznanih vin s šentjurskega območja, na vrtu pa je Plečnikov vodnjak s kamnito mizo.
Na arheološkem najdišču,imenovanem Rifnik, katerega najdbe segajo od pozne kamene dobe do srednjega veka, so rekonstruirali prazgodovinsko hišo s predstavitvijo izkopanih ostankov, sanirani so temelji dveh cerkva, starokrščanske in arijanske, sedmih hiš ter obzidja s stražarnicami. Del arheoloških najdb je sedaj razstavljen v Muzeju Šentjur, ki je v Zgornjem Trgu.
Ime
Do leta 1952 se je naselje imenovalo Sveti Jurij pri Celju. V Šentjur je bilo preimenovano na osnovi "Zakona o imenovanju naselij in označevanju trgov, ulic in zgradb" iz leta 1948. Tako kot preimenovanje mnogih drugih krajev po Sloveniji v povojnem času je bilo tudi preimenovanje Svetega Jurija pri Celju del obsežne kampanje oblasti, da se iz toponimov slovenskih krajev odstranijo vsi religiozni elementi.[1][2][3]
Viri
- ↑ Spremembe naselij 1948–95. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.
- ↑ Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.
- ↑ Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. Geografski vestnik 77(2): 25–43.
Zunanje povezave