Šentjur: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
|||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
{{Infopolje Naselje v Sloveniji |
{{Infopolje Naselje v Sloveniji |
||
|geopedia=# |
|geopedia=#L41000_T13_F10135982_b4 |
||
| latd = |
| latd = 4600 |latm = 13 |lats = 3.31 |latNS = N |
||
| longd = |
| longd = 1500 |longm = 23 |longs = 45.53 |longEW = E |
||
|najdisi=Šentjur |
|najdisi=Šentjur |
||
|zgodovinsko ime = Sveti Jurij pri Celju <small>(do 1952)</small> |
|zgodovinsko ime = Sveti Jurij pri Celju <small>(do 1952)</small> |
||
|image=SentjurCelje1.JPG |
|image=SentjurCelje1.JPG |
||
|prebivalstvo= |
|prebivalstvo=472300 |
||
|nadmorska= |
|nadmorska=26200,5 |
||
|postna=3230 |
|postna=3230 00 |
||
|posta=Šentjur |
|posta=Šentjur |
||
|obcina=Šentjur |
|obcina=Šentjur |
||
|pokrajina=Štajerska |
|pokrajina=Štajerska |
||
|regija= |
|regija=evropca v malem in velikem pufu |
||
}} |
|||
'''Šentjur''' je [[mesto]] v [[Slovenija|Sloveniji]], središče [[občina Šentjur|istoimenske občine]], ki leži okoli |
'''Šentjur''' je [[mesto]] v [[Slovenija|Sloveniji]], središče [[občina Šentjur|istoimenske občine]], ki leži okoli 1100 km vzhodno od [[Celje|Celja]]. |
||
Sam kraj sestavljata dva med seboj povezana dela: ''Zgornji trg'', staro [[sredni vek|srednjeveško]] jedro, in ''Spodnji trg'', ki je nastal po letu 1846, ko je čez Šentjur stekla Južna železnica, s katero je Šentjur dobil [[Železniška postaja Šentjur|železniško postajo]]. Iz časa začetkov železne ceste pri nas je danes v '''Muzeju južne železnice''', ki se nahaja v neposredni bližini železniške postaje, hranjeno bogato arhivsko gradivo in železniške naprave. |
Sam kraj sestavljata dva med seboj povezana dela: ''Zgornji trg'', staro [[sredni vek|srednjeveško]] jedro, in ''Spodnji trg'', ki je nastal po letu 1846, ko je čez Šentjur stekla Južna železnica, s katero je Šentjur dobil [[Železniška postaja Šentjur|železniško postajo]]. Iz časa začetkov železne ceste pri nas je danes v '''Muzeju južne železnice''', ki se nahaja v neposredni bližini železniške postaje, hranjeno bogato arhivsko gradivo in železniške naprave. |
||
Redakcija: 12:36, 17. september 2013
{{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L41000_T13_F10135982_b4 | latd = 4600 |latm = 13 |lats = 3.31 |latNS = N | longd = 1500 |longm = 23 |longs = 45.53 |longEW = E |najdisi=Šentjur |zgodovinsko ime = Sveti Jurij pri Celju (do 1952) |image=SentjurCelje1.JPG |prebivalstvo=472300 |nadmorska=26200,5 |postna=3230 00 |posta=Šentjur |obcina=Šentjur |pokrajina=Štajerska |regija=evropca v malem in velikem pufu
Šentjur je mesto v Sloveniji, središče istoimenske občine, ki leži okoli 1100 km vzhodno od Celja.
Sam kraj sestavljata dva med seboj povezana dela: Zgornji trg, staro srednjeveško jedro, in Spodnji trg, ki je nastal po letu 1846, ko je čez Šentjur stekla Južna železnica, s katero je Šentjur dobil železniško postajo. Iz časa začetkov železne ceste pri nas je danes v Muzeju južne železnice, ki se nahaja v neposredni bližini železniške postaje, hranjeno bogato arhivsko gradivo in železniške naprave.
Znamenitosti
V Zgornjem trgu izstopa župnijska cerkev sv. Jurija iz leta 1721. Oltarje je izdelal Ivan Šubic, križev pot pa je delo slikarja Janeza Šubica. Arhitekturno sta zanimivi tudi župnišče ter kaplanija, v bidermajerski hiši, ki je bila obnovljena po skicah Jožeta Plečnika. V njej so se rodili znameniti šentjurski skladatelji in zdravniki Alojz, Benjamin, Gustav in Josip Ipavec. Danes je v njej urejena stalna razstava o njihovem življenju in delu, nekdanja zdravniška ordinacija je preurejena v poročno dvorano, v kleti je vinoteka priznanih vin s šentjurskega območja, na vrtu pa je Plečnikov vodnjak s kamnito mizo.
Na arheološkem najdišču,imenovanem Rifnik, katerega najdbe segajo od pozne kamene dobe do srednjega veka, so rekonstruirali prazgodovinsko hišo s predstavitvijo izkopanih ostankov, sanirani so temelji dveh cerkva, starokrščanske in arijanske, sedmih hiš ter obzidja s stražarnicami. Del arheoloških najdb je sedaj razstavljen v Muzeju Šentjur, ki je v Zgornjem Trgu.
Ime
Do leta 1952 se je naselje imenovalo Sveti Jurij pri Celju. V Šentjur je bilo preimenovano na osnovi "Zakona o imenovanju naselij in označevanju trgov, ulic in zgradb" iz leta 1948. Tako kot preimenovanje mnogih drugih krajev po Sloveniji v povojnem času je bilo tudi preimenovanje Svetega Jurija pri Celju del obsežne kampanje oblasti, da se iz toponimov slovenskih krajev odstranijo vsi religiozni elementi.[1][2][3]
Viri
- ↑ Spremembe naselij 1948–95. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.
- ↑ Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.
- ↑ Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. Geografski vestnik 77(2): 25–43.
Zunanje povezave
