Demokracija: Razlika med redakcijama
m Bot: Migracija 136 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q7174 |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 27: | Vrstica 27: | ||
{{Link FA|ar}} |
{{Link FA|ar}} |
||
{{Link FA|he}} |
{{Link FA|he}} |
||
lahko pa tudi tako demos (vladati) |
Redakcija: 18:02, 16. september 2013
Demokracíja (grško δημοκρατíα (demokratía) iz δημος (demos - ljudstvo) in κρατειν (kratein - vladati) - »vladavina ljudstva«) je oblika vladavine, v kateri oblast, oziroma pravica vladati, izvira iz ljudstva. To lahko svojo pravico izvršuje neposredno; vendar so danes bolj uveljavljeni modeli predstavniške demokracije, v katerih ljudstvo izbere svoje politične predstavnike, ki jim podeli mandat vladanja za določeno časovno obdobje. Tako vzpostavljena oblast se znotraj demokratičnih oblik vladavine običajno deli na tri veje: zakonodajno, izvršilno in sodno. Te tri veje oblasti svojo funkcijo opravljajo v okviru danih pooblastil in po svoji vesti, državljani pa nad njimi vršijo nadzor in skrbijo, da oblast deluje v skladu z njihovimi individualnimi in družbenimi pričakovanji.
Ideja demokracije se je oblikovala v ti. Zlati dobi Aten (Solon, Platon, Aristotel) in je bila neposrednega tipa. V tovrstni obliki je cvetela tudi v zlati dobi Rimskega imperija, pred ponovno uvedbo monarhije, s strani Julija Cezarja. Ideja o demokraciji, kot jo poznamo danes, se je ponovno pojavila skoraj dve tisočletji kasneje v 18. stoletju, s pojavom liberalizma.
Glej tudi
- starogrška demokracija
- parlamentarna demokracija
- deliberativna demokracija
- neposredna demokracija
- participativna demokracija
- diktatura
- monarhija
- totalitarizem
Zunanje povezave
Predloga:Link FA Predloga:Link FA
lahko pa tudi tako demos (vladati)