Južni tečaj: Razlika med redakcijama
m vrnitev sprememb uporabnika 89.143.85.33 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Addbot |
raziskovanje |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
[[Slika:Ceremonial South Pole.jpg|thumb|300px|Ceremonialni južni tečaj]] |
[[Slika:Ceremonial South Pole.jpg|thumb|300px|Ceremonialni južni tečaj]] |
||
'''Júžni tečáj''' ali '''[[jug|júžni]] [[pol|pól]]''' je najjužnejša [[točka]] na [[Zemlja|Zemlji]]. Leži na [[Antarktika|Antarktiki]]. Zanimivo je, da je južni [[magnetni pol]] čisto na drugem koncu Zemlje. [[Zemljepisna širina]] južnega tečaja je -90 [[stopinja|°]]. V [[Severni tečaj|Severnem]] in Južnem tečaju se sekajo vsi [[poldnevnik]]i. |
'''Júžni tečáj''' ali '''[[jug|júžni]] [[pol|pól]]''' je najjužnejša [[točka]] na [[Zemlja|Zemlji]]. Leži na [[Antarktika|Antarktiki]]. Zanimivo je, da je južni [[magnetni pol]] čisto na drugem koncu Zemlje. [[Zemljepisna širina]] južnega tečaja je -90 [[stopinja|°]]. V [[Severni tečaj|Severnem]] in Južnem tečaju se sekajo vsi [[poldnevnik]]i. |
||
==Raziskovanje južnega tečaja== |
|||
===Pred letom 1900=== |
|||
Leta 1820 je več ekspedicij trdilo, da so bile prve, ki so videle Antarktiko. Prva med njimi je bila ruska ekspedicija, ki sta jo vodila [[Fadej Bellingshausen]] in [[Mihail Lazarev]]. Prvo izkrcanje na Antarktiki je sledilo leto kasneje, ko se je nanjo izkrcal ameriški kapitan ladje za lov na tjuljnje, [[John Davis]]. |
|||
Osnovne geografske značilnosti Antarktike so bile razjasnjene šele sredi 19. stoletja, ko je ameriški pomorski častnik [[Charles Wilkes]] glede na izsledke svojih odprav iz let 1839 in 1840 pravilno zaključil, da je Antarktika samostojna [[celina]]<ref>[http://books.google.co.uk/books?id=MVU6DS6Re8gC&pg=PA1326 ''Webster's guide to American history'', p. 1326], Merriam-Webster, 1971</ref>. [[James Clark Ross]] pa je s svojo odravo med leti 1839–43 upal, da mu bo uspelo pripluti naravnost do Južnega tečaja<ref>[http://books.google.co.uk/books?id=LDiGTYXZ9X4C&pg=PA35 ''Science into Policy: Global Lessons from Antarctica'', p. 35], Paul Arthur Berkman, 2002</ref>. |
|||
===1900–1950=== |
|||
[[File:Aan de Zuidpool - p1913-160.jpg|thumb|Amundsenova odprava na Južni tečaj iz decembra 1911. Od leve proti desni: [[Roald Amundsen|Amundsen]], [[Helmer Hanssen|Hanssen]], [[Sverre Hassel|Hassel]] in [[Oscar Wisting|Wisting]] (fotografiral peti član odprave, [[Olav Bjaaland|Bjaaland)]].]] |
|||
Prvi je poskušal Južni tečaj osvojiti britanski raziskovalec [[Robert Falcon Scott]] na ekspediciji med leti 1901 in 1904. Scott, ki sta ga takrat spremljala [[Ernest Shackleton]] in [[Edward Adrian Wilson|Edward Wilson]], je z atlantske obale poskušal prodreti čim dlje na jug in je 31. decembra 1902 dosegel {{nowrap|82°16′ S}}<ref>[http://books.google.co.uk/books?id=LDiGTYXZ9X4C&pg=PA37 ''Science into Policy: Global Lessons from Antarctica'', str. 37], Paul Arthur Berkman, 2002</ref>. Shackleton je kasneje vodil samostojno britansko odpravo ([[Ekspedicija Nimrod]]), s katero je poskušal osvojiti Južni tečaj. 9. januarja 1909 je s tremi člani dosegel {{nowrap|88°23′ S}}, 112milj od Južnega tečaja, nato pa so se bili prisiljeni vrniti<ref>[http://books.google.co.uk/books?id=M1ql3mx8xYgC&pg=PA24 ''Antarctica'', str. 24], Paul Simpson-Housley, 1992</ref>. |
|||
Prvi ljudje, ki so dosegli geografski Južni tečaj so bili Norvežani. [[Amundsenova odprava na Južni tečaj|Roald Amundsen]] z ekipo je točko dosegel 14. decembra 1911. Amundsen je svoj bazni tabor poimenoval [[Polheim]], celotni plato, na katerem leži Južni tečaj pa ''[[King Haakon VII Vidde]]'', v čast norveškemu kralju [[Haakon VII. Norveški|Haakonu VII.]] Robert Falcon Scott se je drugič vrnil na Antarktiko z ekspedicijo, poimenovano [[Ekspedicija Terra Nova]] ob istem času kot Amundsen. Ekspediciji sta tako tekmovali, katera bo prva osvojila tečaj. Scott je s še štirimi člani odprave Južni tečaj dosegel 17. januarja 1912. Ob povratku je vseh pret članov Scottove odprave umrlo od podhranjenosti in podhladitve. |
|||
Leta 1914 je Ernest Shackleton s svojo [[Kraljeva transantarktična ekspedicija|Kraljevo trensantarktično ekspedicijo]] kot prvi poskušal prečkati Antarktiko preko Južnega tečaja, vendar pa je njegova ladja, ''[[Endurance (ladja 1912)|Endurance]]'', obtičala v ledu in se 11 mesecev kasneje potopila. |
|||
Južni tečaj sta prva preletela ameriški [[admiral]] [[Richard Evelyn Byrd]] in njegov kopilot [[Bernt Balchen]], 29. novembra 1928. |
|||
===1950–danes=== |
|||
Naslednjič je človek stopil na Južni tečaj šele 31. oktobra 1956. Takrat je odprava pod vodstvom ameriškega admirala [[George J. Dufek|Georgea Dufeka]] tam pristala s tovornim letalom R4D-5L Skytrain ([[C-47 Skytrain]]). Američani so v istem letu tam začeli graditi raziskovalno postajo, ki so jo poimenovali [[Amundsen-Scott South Pole Station]] in je bila dokončana leta 1957. Na njej so od takrat stalno prisotni znanstveniki in pomožno osebje<ref name="autogenerated1">[http://www.nsf.gov/od/opp/support/southp.jsp Amundsen-Scott South Pole Station], National Science Foundation, Office of Polar Programs</ref>. |
|||
Po Amundsenu in Scottu so Južni tečaj po kopnem (sicer z zračno podporo) osvojili [[Edmund Hillary]] (4. januarja 1958) ter [[Vivian Fuchs]] (19. januarja 1958) s svojima odpravama. Kasneje so različne odprave Južni tečaj osvojile s pomočjo različnih prevoznih sredstev. Med najbolj znanimi so bile odprave, ki so jih vodili [[Antero Havola]], [[Albert P. Crary]] in [[Ranulph Twistleton-Wykeham Fiennes]]. |
|||
Leta1987 je bila ob vznožju gorovja [[Patriot Hills]] ustanovljena logitična baza, ki danes nudi zatočišče tudi privatnim odpravam. |
|||
30. decembra 1989 sta [[Arved Fuchs]] in [[Reinhold Messner]] kot prva prečkala Antarktiko preko Južnega tečaja brez pomoči vozil ali živalske vprege. Antarktiko sta prečila na smučeh in s pomočjo vetra<ref>{{cite web|url=http://www.suedtirol.info/South_Tyrol/Detail_Famous_persons/D-1208-en-Reinhold_Messner.html |title=Südtirol - Diese Seite existiert nicht |publisher=Suedtirol.info |date= |accessdate=2012-08-13}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.britannica.com/facts/5/263444/Antarctica-as-discussed-in-Reinhold-Messner-Italian-explorer |title=Britannica Online Encyclopedia |publisher=Britannica.com |date= |accessdate=2012-08-13}}{{dead link|date=May 2013}}</ref>. |
|||
Najhitreje je geografski Južni tečaj od obale dosegel norveški avanturist Christian Eide, ki je za pot od obale do geografskega Južnega tečaja leta 2011 porabil 24 dni in eno uro<ref>{{cite news|author=Explorersweb |url=http://www.explorersweb.com/polar/news.php?id=19887 |title=Breaking news: Christian Eide bags the South Pole solo speed ski world record |publisher=explorersweb.com |date=2011-01-13 |accessdate=2011-01-13}}</ref>. Prejšnji rekord je leta 2009 postavil američan [[Todd Carmichael]], ki je za isto pot potreboval 39 dni in 7 ur, skupinski rekord pa je bil postavljen istega leta in je znašal 33 dni in 23 ur<ref>{{cite news|author=The Canadian Press |url=http://www.thestar.com/News/Canada/article/563312 |title=Canadians break speed record trekking to South Pole |publisher=thestar.com |date=2009-01-07 |accessdate=2010-02-10}}</ref>. |
|||
Poleti 2011/12 so norvežan Aleksander Gamme ter avstralca James Castrission in Justin Jones v ločenih odpravah kot prvi dosegli Južni tečaj peš, brez pomoči psov ali vetra. Odpravi sta pot začeli en dan narazen, cilj pa so dosegli skupaj<ref>{{cite web|title=Ice Trek Expeditions|url=http://www.icetrek.com/?id=432|accessdate=2013-05-25}}</ref><ref>{{cite web|title=Crossing the Ice|url=http://casandjonesy.com.au/expeditions/crossing-the-ice/| accessdate=2013-05-25}}</ref><ref>{{cite web|title=Wilson, nå er vi framme!|url=http://gamme.no/x-blogg/entry/antarktis-2011-2012/wilsonnaerviframme|accessdate=2013-05-25}}</ref>. |
|||
==Reference== |
|||
{{refsez}} |
|||
== Glej tudi == |
== Glej tudi == |
||
Redakcija: 10:39, 9. september 2013
Júžni tečáj ali júžni pól je najjužnejša točka na Zemlji. Leži na Antarktiki. Zanimivo je, da je južni magnetni pol čisto na drugem koncu Zemlje. Zemljepisna širina južnega tečaja je -90 °. V Severnem in Južnem tečaju se sekajo vsi poldnevniki.
Raziskovanje južnega tečaja
Pred letom 1900
Leta 1820 je več ekspedicij trdilo, da so bile prve, ki so videle Antarktiko. Prva med njimi je bila ruska ekspedicija, ki sta jo vodila Fadej Bellingshausen in Mihail Lazarev. Prvo izkrcanje na Antarktiki je sledilo leto kasneje, ko se je nanjo izkrcal ameriški kapitan ladje za lov na tjuljnje, John Davis.
Osnovne geografske značilnosti Antarktike so bile razjasnjene šele sredi 19. stoletja, ko je ameriški pomorski častnik Charles Wilkes glede na izsledke svojih odprav iz let 1839 in 1840 pravilno zaključil, da je Antarktika samostojna celina[1]. James Clark Ross pa je s svojo odravo med leti 1839–43 upal, da mu bo uspelo pripluti naravnost do Južnega tečaja[2].
1900–1950
Prvi je poskušal Južni tečaj osvojiti britanski raziskovalec Robert Falcon Scott na ekspediciji med leti 1901 in 1904. Scott, ki sta ga takrat spremljala Ernest Shackleton in Edward Wilson, je z atlantske obale poskušal prodreti čim dlje na jug in je 31. decembra 1902 dosegel 82°16′ S[3]. Shackleton je kasneje vodil samostojno britansko odpravo (Ekspedicija Nimrod), s katero je poskušal osvojiti Južni tečaj. 9. januarja 1909 je s tremi člani dosegel 88°23′ S, 112milj od Južnega tečaja, nato pa so se bili prisiljeni vrniti[4].
Prvi ljudje, ki so dosegli geografski Južni tečaj so bili Norvežani. Roald Amundsen z ekipo je točko dosegel 14. decembra 1911. Amundsen je svoj bazni tabor poimenoval Polheim, celotni plato, na katerem leži Južni tečaj pa King Haakon VII Vidde, v čast norveškemu kralju Haakonu VII. Robert Falcon Scott se je drugič vrnil na Antarktiko z ekspedicijo, poimenovano Ekspedicija Terra Nova ob istem času kot Amundsen. Ekspediciji sta tako tekmovali, katera bo prva osvojila tečaj. Scott je s še štirimi člani odprave Južni tečaj dosegel 17. januarja 1912. Ob povratku je vseh pret članov Scottove odprave umrlo od podhranjenosti in podhladitve.
Leta 1914 je Ernest Shackleton s svojo Kraljevo trensantarktično ekspedicijo kot prvi poskušal prečkati Antarktiko preko Južnega tečaja, vendar pa je njegova ladja, Endurance, obtičala v ledu in se 11 mesecev kasneje potopila.
Južni tečaj sta prva preletela ameriški admiral Richard Evelyn Byrd in njegov kopilot Bernt Balchen, 29. novembra 1928.
1950–danes
Naslednjič je človek stopil na Južni tečaj šele 31. oktobra 1956. Takrat je odprava pod vodstvom ameriškega admirala Georgea Dufeka tam pristala s tovornim letalom R4D-5L Skytrain (C-47 Skytrain). Američani so v istem letu tam začeli graditi raziskovalno postajo, ki so jo poimenovali Amundsen-Scott South Pole Station in je bila dokončana leta 1957. Na njej so od takrat stalno prisotni znanstveniki in pomožno osebje[5].
Po Amundsenu in Scottu so Južni tečaj po kopnem (sicer z zračno podporo) osvojili Edmund Hillary (4. januarja 1958) ter Vivian Fuchs (19. januarja 1958) s svojima odpravama. Kasneje so različne odprave Južni tečaj osvojile s pomočjo različnih prevoznih sredstev. Med najbolj znanimi so bile odprave, ki so jih vodili Antero Havola, Albert P. Crary in Ranulph Twistleton-Wykeham Fiennes.
Leta1987 je bila ob vznožju gorovja Patriot Hills ustanovljena logitična baza, ki danes nudi zatočišče tudi privatnim odpravam.
30. decembra 1989 sta Arved Fuchs in Reinhold Messner kot prva prečkala Antarktiko preko Južnega tečaja brez pomoči vozil ali živalske vprege. Antarktiko sta prečila na smučeh in s pomočjo vetra[6][7].
Najhitreje je geografski Južni tečaj od obale dosegel norveški avanturist Christian Eide, ki je za pot od obale do geografskega Južnega tečaja leta 2011 porabil 24 dni in eno uro[8]. Prejšnji rekord je leta 2009 postavil američan Todd Carmichael, ki je za isto pot potreboval 39 dni in 7 ur, skupinski rekord pa je bil postavljen istega leta in je znašal 33 dni in 23 ur[9].
Poleti 2011/12 so norvežan Aleksander Gamme ter avstralca James Castrission in Justin Jones v ločenih odpravah kot prvi dosegli Južni tečaj peš, brez pomoči psov ali vetra. Odpravi sta pot začeli en dan narazen, cilj pa so dosegli skupaj[10][11][12].
Reference
- ↑ Webster's guide to American history, p. 1326, Merriam-Webster, 1971
- ↑ Science into Policy: Global Lessons from Antarctica, p. 35, Paul Arthur Berkman, 2002
- ↑ Science into Policy: Global Lessons from Antarctica, str. 37, Paul Arthur Berkman, 2002
- ↑ Antarctica, str. 24, Paul Simpson-Housley, 1992
- ↑ Amundsen-Scott South Pole Station, National Science Foundation, Office of Polar Programs
- ↑ »Südtirol - Diese Seite existiert nicht«. Suedtirol.info. Pridobljeno 13. avgusta 2012.
- ↑ »Britannica Online Encyclopedia«. Britannica.com. Pridobljeno 13. avgusta 2012.[mrtva povezava]
- ↑ Explorersweb (13. januar 2011). »Breaking news: Christian Eide bags the South Pole solo speed ski world record«. explorersweb.com. Pridobljeno 13. januarja 2011.
- ↑ The Canadian Press (7. januar 2009). »Canadians break speed record trekking to South Pole«. thestar.com. Pridobljeno 10. februarja 2010.
- ↑ »Ice Trek Expeditions«. Pridobljeno 25. maja 2013.
- ↑ »Crossing the Ice«. Pridobljeno 25. maja 2013.
- ↑ »Wilson, nå er vi framme!«. Pridobljeno 25. maja 2013.
Glej tudi
 | Ta članek o geografiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |