Karl Marx: Razlika med redakcijama
m pnp |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 72: | Vrstica 72: | ||
[[Kategorija:Nemški pisatelji]] |
[[Kategorija:Nemški pisatelji]] |
||
[[Kategorija:Nemški akademiki]] |
[[Kategorija:Nemški akademiki]] |
||
[[Kategorija:Politični ekonomisti]] |
|||
[[Kategorija:Judovski filozofi]] |
[[Kategorija:Judovski filozofi]] |
||
[[Kategorija:Filozofi 19. stoletja]] |
[[Kategorija:Filozofi 19. stoletja]] |
Redakcija: 12:20, 23. avgust 2013
Karl Heinrich Marx | |
---|---|
Rojstvo | Karl Heinrich Marx 5. maj 1818 Trier, Prusija |
Smrt | 14. marec 1883 (64 let) London, ZK |
Državljanstvo | Kraljevina Prusija[d][1][2] brezdomovinstvo |
Poklic | ekonomist, novinar, zgodovinar, filozof, sociolog, revolucionar, pesnik, politik, pisatelj |
Obdobje | Filozofija 19. stoletja |
Regija | Zahodna filozofija |
Šola/tradicija | mlado heglijanstvo, marksizem |
Glavna zanimanja | politika, ekonomija, filozofija, sociologija |
Pomembne ideje | razredni boj, politična revolucija, prva internacionala, »Religija je opij ljudstva« |
Podpis |
Karl Heinrich Marx, nemški filozof, politični teoretik, pisatelj, ekonomist, vodilni protagonist delavskega gibanja in politični časnikar, * 5. maj 1818, Trier, Nemčija, † 14. marec 1883, London, Anglija. Po njem se imenuje vplivna družboslovna šola - marksizem.
Življenje
Marx se je rodil in izobrazil v Prusiji, kjer je padel pod vpliv Ludwiga Feuerbacha in drugih radikalnih hegeljancev. Na univerzah v Bonnu in v Berlinu je študiral pravo. Čeprav je bil istega mnenja kot Hegel v dialektični strukturi in historični neizogibnosti, je Marx verjel, da so temelji stvarnosti v materialni osnovi ekonomije in ne v idealističnih filozofijah. Doktoriral je na Univerzi v Jeni leta 1841 s pisanjem o materializmu in ateizmu grških atomistov, potem se je preselil v Köln, kjer je osnoval in izdajal radikalni časopis, Rheinische Zeitung. Čeprav je želel služiti tudi kot novinar v Parizu in Bruslju, so mu njegove udeležbe v nerazširjenih političnih gibanjih otežile podpiranje rastoče družine. Ko je cenzura Kölnu leta 1842 prepovedala izdajanje protivladnega časopisa, ki ga je pomagal izdajati, se je Marx preselil v Pariz. Tam je srečal Fridericha Engelsa, s katerim je sodeloval pri nastajanju del v zvezi s politično fizolofijo. Leta 1847 se je pridružil Zvezi pravičnih, ki se je pozneje preimenovala v Zvezo komunistov, naslednje leto pa je skupaj z Engelsom napisal Komunistični manifest.
Izgnali so ga iz več evropskih držav, na koncu se je ustalil v Londonu leta 1849, kjer je živel v revščini med študijem in razvijanjem ekonomskih in političnih teorij do svoje smrti.
Marx je menil, da med delovskim razredom in kapitalisti, ki vodijo državo, obstaja nenehen konflikt. Upal je, da bo ta konflikt pripeljal do svetovne politične in družbene revolucije. Menil je, da bi delavci z združitvijo prišli do politične moči.
Marx je bil ena od ključnih osebnosti pri nastanku prve internacionale, ki so jo ustanovili v Londonu leta 1846 z namenom, da se združijo socialistične in komunistične organizacije po vsem svetu. Marx je pozneje postal njen vodja. Internacionala je zaradi ideoloških razhajanj med Marxom in privrženci anarhističnega voditelja Mihaila Bakunina osem let pozneje razpadla. Marx je v treh delih z naslovom Das Kapital na široko razvil svoje teorije. Knjige je po njegovi smrti uredil Engels.
Po njem se imenuje marksizem.
Marxova dela
- Ökonomisch-philosophische Manuskripte aus dem Jahre 1844, 1844
- Mezdno delo in kapital (Lohnarbeit und Kapital), 1847
- Komunistični manifest (skupaj z Engelsom) (Manifest der kommunistischen Partei), 1848
- Osemnajsti brumaire Ludvika Bonaparta, (Der achtzehnte Brumaire des Louis Bonaparte), 1852
- Das revolutionäre Spanien, 1854
- Theorien über den Mehrwert, 1862
- Kapital (Das Kapital), 1867
- Državljanska vojna v Franciji (The Civil War in France), 1871
- Kritika Gothskega programa (Kritik des Gothaer Programms), 1875
- Gesamtausgabe (1972) (skupaj z Engelsom)
Glej tudi
- seznam nemških ekonomistov
- seznam nemških pisateljev
- seznam nemških filozofov
- seznam nemških akademikov
- seznam članov Kraljeve družbe umetnosti
Zunanje povezave
{{subst:#if:Marx, Karl|}} [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1818}}
|| UNKNOWN | MISSING = Neznano leto rojstva {{subst:#switch:{{subst:uc:1883}}||LIVING=(živeči ljudje)}} | #default = Rojeni leta 1818
}}]] [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1883}}
|| LIVING = Živeči ljudje | UNKNOWN | MISSING = Neznano leto smrti | #default = Umrli leta 1883
}}]]
Predloga:Link FA Predloga:Link FA
- ↑ Feuer L. S., McLellan D. Volume 23 // Volume 23 — str. 532. — 928 p.
- ↑ Schiel H. Die Umwelt des jungen Karl Marx. Ein unbekanntes Auswanderungsgesuch von Karl Marx, Die Umwelt des jungen Karl Marx. Die Trierer Wohnungen der Familie Marx. Ein unbekanntes Auswanderungsgesuch von Karl Marx // Broschüre "Die Umwelt des jungen Karl Marx. Ein unbekanntes Auswanderungsgesuch von Karl Marx" — Tr: Jacob Lintz, 1954. — S. 35-36. — 36 p.
- Nemški književniki
- Nemški ekonomisti
- Nemški filozofi
- Nemški marksisti
- Nemški komunisti
- Nemški pisatelji
- Nemški akademiki
- Politični ekonomisti
- Judovski filozofi
- Filozofi 19. stoletja
- Diplomiranci Univerze v Bonnu
- Doktorirali na Univerzi v Jeni
- Člani Kraljeve družbe umetnosti
- Dialektika
- Ljudje, po katerih so poimenovali žival
- Ljudje, po katerih so poimenovali asteroid
- Politični filozofi