Besedna vrsta

Besédna vŕsta je skupina besed z istimi slovničnimi značilnostmi. Slovenščina pozna po Slovenskem pravopisu 2001 devet besednih vrst: samostalniško besedo, pridevniško besedo, glagol, prislov, predlog, členek, veznik, medmet in povedkovnik. Sicer različni jezikoslovci navajajo različno število besednih vrst, zlasti povedkovnika marsikateri jezikoslovec ne šteje za samostojno besedno vrsto.

L A R A <3 <3

Samostalniška beseda

Posredno ali neposredno poimenujejo bitja, stvari in pojme. Vrste:

• samostalnik: knjiga, veselje, mati, regrat ...
• samostalniški zaimek: jaz, njega, kdo ...
• posamostaljena pridevniška beseda: dežurni, modri, pisalni, žvečilni ...

Pridevniška beseda

Vrste:

• pridevnik:
  • vrstni: slovenski ...
  • svojilni: sosedov, gospejin ...
  • lastnostni (kakovostni): bel-a, -o, vroč-a, -e, zelen-a, -o ...
• števnik:
  • glavni: ena, sto ...
  • vrstilni: prvi, triindvajseti ...
  • ločilni: petero/peter ...
  • nedoločni : nekaj ...
  • množilni: peteren ...
• pridevniški zaimek (ločimo svojilni, povratno-svojilni, vprašalni, oziralni, kazalni, nedoločni in celostni pridevniški zaimek): naš-a, -e, takšen, takšn-a, -o ...

Glagol

Glagol je besedna vrsta, ki v stavku tvori povedek ali jedro povedka. Sam glagol izraža: dejanje, dogajanje, obstajanje, stanje, zaznavanje ...

Primeri: delati, sedeti, videti ...

Povedkovnik

Med povedkovnike sodijo nepregibne besede, ki v stavku tvorijo povedkovo določilo: všeč, treba, mar ...

Prislov

Vrste:

• Krajevni prislovi (vprašalnice kje, kod, kam ... ): zunaj, zgoraj, doma, v gostilni
• Časovni prislovi (vprašalnica kdaj): danes, včeraj, zgodaj, popoldne ...
• Prislovi vzročnosti (vprašalnici zakaj, kljub čemu): zakaj ...
• Lastnostni prislovi (vprašalnice kako, koliko, kolikokrat, kolikič, glede na kaj ...): dobro (je bilo), (bila je oblečena) okusno, hitro (je odpeljal), ...

Slovnične besedne vrste

Predlog

Primeri: k-h, s-z, na, v, iz ...

h se piše pred mehkonebnima fonemoma g in k

k pa se piše pred vsemi ostalimi črkami abecede

s pišemo pred nezvenečimi nezvočniki: c č f h k p s š t

z pišemo pred zvenečimi nezvočniki: b d g z ž, zvočniki: m n r l j v in samoglasniki

Veznik

Vezniki povezujejo besede in stavke.

Primeri: ki, ko, ker, da, če, čeprav, in, ampak, zato, vendar ...

Členek

S členkom spreminjamo pomen celotne povedi. Po členku se ne moremo vprašati. Členki niso samostojni stavčni členi.

Primeri: tudi, le, seveda, že, menda ...

Medmet

Medmeti (interjekcije) so besede stavki – pastavki. Izražajo človekovo razpoloženje, posnemajo naravne glasove ipd.

• Razpoloženjski medmeti izražajo začudenje, ravnodušje, nejevoljo, veselje... Ker so pastavki, je za njimi glasovni premor, v pisavi pa vejica. Iz nekaterih razpoloženjskih medmetov se izpeljujejo glagoli (jav - javkati).
• Posnemovalni medmeti posnemajo glasove človeka, živali, naprav ... Pogosto so iz njih izpeljani glagoli. Ob glagolih oglašanja pa se medmet sprevrže v povedkovnik (Puška je rekla bum).

Glej tudi

• stavčni člen
• priredje
• podredje