Río de la Plata: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
KLBot2 (pogovor | prispevki)
m Bot: Migracija 1 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:Q35827
T@Di (pogovor | prispevki)
m pp, np
Vrstica 7: Vrstica 7:
[[Slika:River Plate.jpg|thumb|300px|right|Satelitska slika]]
[[Slika:River Plate.jpg|thumb|300px|right|Satelitska slika]]
== Porečje ==
== Porečje ==
[[Porečje|Porečja]] rek [[Paraná]], [[Uruguay]], [[Iguaçu]] in [[Paraguay]] (največja pritoka Paraná) skupaj obsegajo petino [[Južna Amerika|Južne Amerike]]: jugovzhodni deli deli [[Bolivija|Bolivije]], skoraj celoten [[Paragvaj]], osrednja in južna [[Brazilija]], večina [[Urugvaj]]a in severna [[Argentina]]. Reki vsako leto v naneseta okoli 57 milijonov m³ [[mulj]]a do ustja, kjer blatno vodo mešajo [[veter|vetrovi]] in [[bibavica]]. Plovno pot med Buenos Airesom in Atlantikom tako vzdržujejo s poglabljanjem.
[[Porečje|Porečja]] rek [[Paraná]], [[Uruguay]], [[Iguaçu]] in [[Paragvaj (reka)|Paragvaj]] (največja pritoka Paraná) skupaj obsegajo petino [[Južna Amerika|Južne Amerike]]: jugovzhodni deli deli [[Bolivija|Bolivije]], skoraj celoten [[Paragvaj]], osrednja in južna [[Brazilija]], večina [[Urugvaj]]a in severna [[Argentina]]. Reki vsako leto v naneseta okoli 57 milijonov m³ [[mulj]]a do ustja, kjer blatno vodo mešajo [[veter|vetrovi]] in [[bibavica]]. Plovno pot med Buenos Airesom in Atlantikom tako vzdržujejo s poglabljanjem.


== Zgodovina ==
== Zgodovina ==

Redakcija: 22:38, 15. avgust 2013

Zemljevid reke

Río de la Plata (špansko »srebrna reka«) — včasih tudi »reka [La] Plata« — je široko rečno ustje oziroma morski rokav lijakaste oblike, ki ga sestavljata reki Urugvaj in Paraná. Od njunega sotočja dalje teče 290 km dolga Rio de la Plata in se izliva v Atlantik. Ob sotočju rek je reka Plata široka 48 km, ob ustju v ocean pa kar 220 km, s čemer velja za najširšo reko na svetu. Predstavlja tudi del meje med državama Urugvaj in Argentina z velikimi pristanišči in glavnima mestoma Buenos Aires na jugozahodu in Montevideo na severovzhodu. Večji mesti ob reki sta še Colonia del Sacramento na urugvajski ter La Plata na argentinski strani.

Izvor imena ni povsem pojasnjen. Po eni teoriji naj bi prvi evropski raziskovalci verjeli, da se ob sotočju rek Paraná in Uruguay nahaja mitološko s srebrnimi rudniki bogato hribovje Sierra del Plata. Iz istega razloga naj bi Argentina dobila ime po latinski besedi za srebro - argentum. Po drugi teoriji je reka dobila ime, ker je rečna gladina ob sončnih dopoldnevih v resnici srebrne barve.

Satelitska slika

Porečje

Porečja rek Paraná, Uruguay, Iguaçu in Paragvaj (največja pritoka Paraná) skupaj obsegajo petino Južne Amerike: jugovzhodni deli deli Bolivije, skoraj celoten Paragvaj, osrednja in južna Brazilija, večina Urugvaja in severna Argentina. Reki vsako leto v naneseta okoli 57 milijonov m³ mulja do ustja, kjer blatno vodo mešajo vetrovi in bibavica. Plovno pot med Buenos Airesom in Atlantikom tako vzdržujejo s poglabljanjem.

Zgodovina

Kot prvi Evropejec je leta 1516 reko odkril španski pomorščak Juan Díaz de Solís, ki je iskal prehod iz Atlantskega v Tihi ocean. Reko je poimenoval Mar Dulce (sladkovodno morje). Ko se je njegova odprava izkrcala v bližiji sotočja rek Paraná in Uruguay, so jo napadli staroselci (najverjetneje Gvarani, dolgo so bili »obtoženi« Čarui) ter ubili Solísa in večino posadke.

Leta 1536 je Pedro de Mendoza ustanovil Buenos Aires kot prvo kolonijo ob obalah reke, vendar je bila leta 1541 opuščena zaradi napadov staroselcev. Leta 1578 je območje obiskal Francis Drake, leta 1580 pa je Juan de Garay obnovil Buenos Aires. Leta 1860 so Portugalci na nasprotnem bregu ustanovili Colonio. Ker je ogorožala trgovski primat Buenos Airesa, je v naslednjem stoletju prihajalo do sporov med Španijo in Portugalsko, Colonia je večkrat zamenjala lastnika, dokler ni leta 1770 dokončno pripadla Španiji. Medtem so, da bi preprečili portugalsko napredovanje, Španci leta 1726 ustanovili Montevideo. Po priključitvi Colonie je bilo ustanovljeno Podkraljestvo Río de la Plata, ki je obsegalo predele današnje severne Argentine in večjega dela Urugvaja.

V letih 1806 in 1807, v času Napoleonovih vojn, so britanske sile izvedle več neuspešnih poskusov invazije na Buenos Aires in Montevideo. Odpor domačinov, predvsem v Buenos Airesu, je nato spodbudil gibanje, ki je privedlo do neodvisnosti Argentine in Urugvaja. 13. decembra 1939 je pred urugvajskim letoviščem Punta del Este prišlo do Bitke na Srebrni reki med nemškim in britanskim ladjevjem, ki velja za prvo pomembnejšo pomorsko bitko druge svetovne vojne.

Živalstvo

Poleg številnih vrst rib v reki živi delfin La Plata (Pontoporia blainvillei) ter več vrst morskih želv: Caretta caretta, Chelonia mydas in Dermochelys coriacea.