Kralj Matjaž: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 2: Vrstica 2:
{{bioslika|islike=Matei Corvin Johannes de Thurocz f137.jpg |opis=''Matija Korvin ''|napis=''Matija Korvin, risba iz knjige ''Chronica Hungarorum'' ''}}
{{bioslika|islike=Matei Corvin Johannes de Thurocz f137.jpg |opis=''Matija Korvin ''|napis=''Matija Korvin, risba iz knjige ''Chronica Hungarorum'' ''}}
'''Kralj Matjaž''' je osrednji junak [[ljudska pripovedka|ljudskih pripovedk]] z zgodovinskim ozadjem, ki so jih po [[ustno izročilo|ustnem izročilu]] zapisali najrazličnejši zbiratelji. Kralj Matjaž je nepogrešljiv lik, ne samo madžarskega, ampak tudi slovenskega, hrvaškega, srbskega, ukrajinskega, slovaškega, češkega in rusinskega, delno pa tudi nemškega izročila.
'''Kralj Matjaž''' je osrednji junak [[ljudska pripovedka|ljudskih pripovedk]] z zgodovinskim ozadjem, ki so jih po [[ustno izročilo|ustnem izročilu]] zapisali najrazličnejši zbiratelji. Kralj Matjaž je nepogrešljiv lik, ne samo madžarskega, ampak tudi slovenskega, hrvaškega, srbskega, ukrajinskega, slovaškega, češkega in rusinskega, delno pa tudi nemškega izročila.

Legenda pravi, da pod goro Peco na koroškem spi Kralj Matjaž. V neposredni bližini Doma na Peci je Votlina Kralja Matjaža z bronastim kipom, ki je urejena za obiskovalce.
Legenda pravi, da pod goro Peco na koroškem spi Kralj Matjaž. V neposredni bližini Doma na Peci je Votlina Kralja Matjaža z bronastim kipom, ki je urejena za obiskovalce.

[[Slika:Matthias contemporary Sculpture.jpg|thumb|right|200px|[[Matija Korvin]], v starosti ok. 50 let]]
[[Slika:Matthias contemporary Sculpture.jpg|thumb|right|200px|[[Matija Korvin]], v starosti ok. 50 let]]
==Legenda o dobrem vladarju==
==Legenda o dobrem vladarju==

Redakcija: 23:33, 4. avgust 2013

Kralj Matjaž (napis na sliki »Kral Matiaš«) na panjski končnici iz leta 1877, delavnica Leopolda Layerja
Matija Korvin, risba iz knjige Chronica Hungarorum

Kralj Matjaž je osrednji junak ljudskih pripovedk z zgodovinskim ozadjem, ki so jih po ustnem izročilu zapisali najrazličnejši zbiratelji. Kralj Matjaž je nepogrešljiv lik, ne samo madžarskega, ampak tudi slovenskega, hrvaškega, srbskega, ukrajinskega, slovaškega, češkega in rusinskega, delno pa tudi nemškega izročila.

Legenda pravi, da pod goro Peco na koroškem spi Kralj Matjaž. V neposredni bližini Doma na Peci je Votlina Kralja Matjaža z bronastim kipom, ki je urejena za obiskovalce.

Matija Korvin, v starosti ok. 50 let

Legenda o dobrem vladarju

Furlanski zgodovinar Marcantonio Nicoletti (†1596) je prvi poročal o tem, da Tolminci pojejo tudi pesmi o kralju Matjažu. To so bile verjetno vojaške hvalnice, ki so jih razširjali preživeli udeleženci zmagovitih bojnih pohodov ogrskega kralja Matije Korvina. Tudi danes večina tolmačenj pripovedke o Kralju Matjažu navaja, da je Kralj Matjaž pravzaprav le eden izmed likov za zelo priljubljenega ogrskega kralja Matije Korvina, ki je vladal tudi Koroški v zgodnjem srednjem veku (od leta 1458-1490). Pomagal je vsem, ki so ga prosili za pomoč. Dal je kovati zlatnike in med njegovim vladanjem so na Koroškem vladali dobri časi. Drugi vladarji so se združili proti njemu. S preživelimi vojaki se je skril v votlino pod Peco, ki se mu je sama odprla in ga skrila. V votlini je Kralj Matjaž za mizo zaspal. Ko se bo njegova brada devetkrat ovila okoli kamnite mize, se bo prebudil. Takrat naj bi se na Koroško vrnili dobri časi. Kralj Matjaž bo s svojimi vojaki premagal vse sovražnike, pregnal krivico s sveta in spet zavladal. Skupna značilnost izročila Kralja Matjaža je izražanje spoštovanja do kralja, poveličevanje njegove dobrote, pravičnosti ter prikazovanje idealizirane podobe fevdalnega vladarja, ki je pripravljen za zaščito podložnikov kaznovati tudi gospodo. V slovenskem ljudskem izročilu vse do 16. stoletja predstavlja Kralj Matjaž glavnega junaka, njegov lik uporabljajo številne pravljice, pripovedke, balade ter pesmi in nekatere med njimi so po strukturi in motiviki v primerjavi z izročilom drugih narodov prav specifične.

Raziskovalci slovenske matjaževske tradicije ločijo zgodbe o »dobrem Kralju Matjažu«. Zgodovinsko ozadje za drugi tip zgodb o »bogobornem« (tj. »borilcu z Bogom«) Kralju Matjažu je usoden spor med papežem Gregorjem IX. (†1241) in nemškim cesarjem Friderikom II. (†1250). Za nobeno matjaževsko pesem ni mogoče trditi, da bi se v njej Kralj Matjaž pojavljal že od samega začetka, ampak je po vzoru palimpsesta Kralj Matjaž v njih zamenjal junake drugačnih imen.

Izdaje

Proza

  • M. Malovrh, Kralj Matjaž, Narodna tiskarna, Ljubljana, 1904
  • F. Levec, Anton Knezova knjižnica, Slovenska Matica, Ljubljana, 1905
  • I. Cankar, Gospa Judit / Križ na gori / Potepuh marko in kralj Matjaž, Nova založba, Ljubljana, 1928
  • I. Grafenauer, Slovenske pripovedke o kralju Matjažu, SAZU, Ljubljana 1951
  • K. Brenk, Križ kraž kralj Matjaž, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1964
  • K. Brenk, Babica pripoveduje, Slovenske ljudske pravljice, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1967
  • I. Cankar, Zbrano delo, Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1967-1976
  • J. Stanič, Grad kralja Matjaža, Prešernova družba, Ljubljana, 1988
  • D. Čater, Kralj Matjaž, Littera, Ljubljana, 1996
  • G. Gaál, Madžarske pravljice o kralju Matjažu, Onej, Murska Sobota, 1999
  • A. Štefan, Zlato kralja Matjaža, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999
  • D. Š. Novosel, Kralj Matjaž in sol, Slovenska knjiga, Ljubljana, 2003

Poezija

  • M. Klopčič, Kralj Matjaž reši svojo nevesto, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1951
  • K. Kovič, Zlata ladja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1969
  • O. Župančič, Kanglica, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1969
  • B. Novak, Pesem o kralju Matjažu, Cankarjeva založba, 2007

Dramski teksti

  • M. Sernec Podgorelec, Kralj Matjaž, samozaložba, Celje, 1921
  • D. Lavrenčič, Deca išče kralja Matjaža, »Tabor«, Ljubljana, 1993
  • N. Kuret, Kralj Matjaž in Alenčica, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1960
  • F. Kozak, Kralj Matjaž, Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1978
  • Ž. Petan, Obtoženi volk / Kralj Matjaž in Alenčica / Petelin se sestavi, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1978
  • L. Suhodolčan, Norčije v gledališču, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1979
  • V. Pevcin, Križ, kraž, kralj Matjaž in še kaj, samozaložba, Štore, 1980
  • A. Goljevšček, Čudežni kamen / Kralj Matjaž, kako se imaš? / Če zmaj požre mamo / Hiša, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1981

Radijske igre

  • D. Zajc, Kralj Matjaž in Alenčica, Radiotelevizija, Ljubljana 1979
  • E. Zagoričnik, Nezgoda o kralju Matjažu, Radio Slovenija, 1992
  • E. Fritz, Papagaj Kralja Matjaža, Radio Slovenija, Ljubljana, 1999

Viri in literatura

Viri

  • G. Gaál, Madžarske pravljice o kralju Matjažu, Onej, Murska Sobota 1999
  • D. Kunaver, Slovenske ljudske pripovedke, Virtus Prograf, Ljubljana 1999
  • K. Brenkova, Babica pripoveduje, Slovenske ljudske pripovedi, založba mladinska knjiga, Ljubljana 1980

Literatura

  • M. Stanovnik, Slovenska slovstvena folklora, DZS, Ljubljana 1999

Glej tudi

Zunanje povezave