Vnetje: Razlika med redakcijama
pnp, dp, vezaje v predložne pomišljaje |
|||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
[[Vnetje]] ({{lang-la|inflammatio}}) je lokalna reakcija na poškodbo v [[tkivo|tkivu]], pri kateri pride do otekline, rdečine, bolečine. Fiziološki pomen vnetne reakcije je odstanitev vnetnega agensa ([[patogen]]ega organizma, dražeče snovi, odmrlih celic ...) ter reparacija prizadetega tkiva. |
[[Vnetje]] ({{lang-la|inflammatio}}) je lokalna reakcija na poškodbo v [[tkivo|tkivu]], pri kateri pride do otekline, rdečine, bolečine, povišanja lokalne (in sistemske) telesne temperature in začasne izgube funkcije tkiva. Fiziološki pomen vnetne reakcije je odstanitev vnetnega agensa ([[patogen]]ega organizma, dražeče snovi, odmrlih celic ...) ter reparacija prizadetega tkiva. |
||
Za vnetje je v začetni fazi značilno spodbujeno prehajanje [[krvna plazma|plazme]] in [[bela krvnička|belih krvničk]] iz [[krvni obtok|krvnega obtoka]] skozi žilno steno v [[intersticij]] tkiva, ki je poškodovano. V vnetni odgovor so vključeni [[imunski sistem]], lokalno žilje ter tkivne celice. |
Za vnetje je v začetni fazi značilno spodbujeno prehajanje [[krvna plazma|plazme]] in [[bela krvnička|belih krvničk]] iz [[krvni obtok|krvnega obtoka]] skozi žilno steno v [[intersticij]] tkiva, ki je poškodovano. V vnetni odgovor so vključeni [[imunski sistem]], lokalno žilje ter tkivne celice. |
||
Vnetje lahko mine brez vidnih posledic, pri obsežnejših poškodbah tkiva pa lahko zaradi razrasta [[vezivo|vezivnega tkiva]] pride do zabrazgotinjena. V hujših primerih lahko vnetje preide v kronično obliko. Vnetje se lahko tudi konča s smrtjo, če pride do okvare funcije katerega od vitalnih [[organ (biologija)|organov]] ali če se pojavi [[sepsa]] (razsoj patogenov po organizmu). |
Vnetje lahko mine brez vidnih posledic, pri obsežnejših poškodbah tkiva pa lahko zaradi razrasta [[vezivo (biologija)|vezivnega tkiva]] pride do zabrazgotinjena. V hujših primerih lahko vnetje preide v kronično obliko. Vnetje se lahko tudi konča s smrtjo, če pride do okvare funcije katerega od vitalnih [[organ (biologija)|organov]] ali če se pojavi [[sepsa]] (razsoj patogenov po organizmu). |
||
== Izrazoslovje == |
== Izrazoslovje == |
||
V medicini se navadno vnetja posameznih organov poimenujejo z [[stara grščina|grškim]] nazivom organa in končnico ''-itis'': |
V medicini se navadno vnetja posameznih organov poimenujejo z [[stara grščina|grškim]] nazivom organa in končnico ''-itis'': |
||
* [[miokarditis]] |
* [[miokarditis]] – vnetje srčne mišice, |
||
* [[artritis]] |
* [[artritis]] – vnetje sklepov, |
||
* [[dermatitis]] |
* [[dermatitis]] – vnetje kože, |
||
* [[gastritis]] |
* [[gastritis]] – vnetje želodca |
||
* [[otitis]] |
* [[otitis]] – vnetje ušes ... |
||
== Vnetni agensi == |
== Vnetni agensi == |
||
Vnetni odgovor je lahko posledica različnih dražljajev: |
Vnetni odgovor je lahko posledica različnih dražljajev: |
||
* fizični dražljaji: |
* fizični dražljaji: |
||
| Vrstica 27: | Vrstica 25: | ||
== Vnetni mediatorji == |
== Vnetni mediatorji == |
||
Vnetni procesi so posledica delovanja tako imenovanih vnetnih mediatorjev, ki jih izločajo zlasti bele krvničke po izpostavljenosti vnetnemu agensu. Najpomembnejši vnetni mediatorji so: |
Vnetni procesi so posledica delovanja tako imenovanih vnetnih mediatorjev, ki jih izločajo zlasti bele krvničke po izpostavljenosti vnetnemu agensu. Najpomembnejši vnetni mediatorji so: |
||
* [[histamin]], |
* [[histamin]], |
||
Redakcija: 15:58, 4. avgust 2013
Vnetje (latinsko inflammatio) je lokalna reakcija na poškodbo v tkivu, pri kateri pride do otekline, rdečine, bolečine, povišanja lokalne (in sistemske) telesne temperature in začasne izgube funkcije tkiva. Fiziološki pomen vnetne reakcije je odstanitev vnetnega agensa (patogenega organizma, dražeče snovi, odmrlih celic ...) ter reparacija prizadetega tkiva.
Za vnetje je v začetni fazi značilno spodbujeno prehajanje plazme in belih krvničk iz krvnega obtoka skozi žilno steno v intersticij tkiva, ki je poškodovano. V vnetni odgovor so vključeni imunski sistem, lokalno žilje ter tkivne celice.
Vnetje lahko mine brez vidnih posledic, pri obsežnejših poškodbah tkiva pa lahko zaradi razrasta vezivnega tkiva pride do zabrazgotinjena. V hujših primerih lahko vnetje preide v kronično obliko. Vnetje se lahko tudi konča s smrtjo, če pride do okvare funcije katerega od vitalnih organov ali če se pojavi sepsa (razsoj patogenov po organizmu).
Izrazoslovje
V medicini se navadno vnetja posameznih organov poimenujejo z grškim nazivom organa in končnico -itis:
- miokarditis – vnetje srčne mišice,
- artritis – vnetje sklepov,
- dermatitis – vnetje kože,
- gastritis – vnetje želodca
- otitis – vnetje ušes ...
Vnetni agensi
Vnetni odgovor je lahko posledica različnih dražljajev:
- fizični dražljaji:
- mehanični (npr. tujek, mehanska poškodba),
- toplotni (npr. izpostavljenost vročini, mrazu)
- sevalni (UV, infrardeče, radioaktivno sevanje) ,
- kemični (npr. kisline, lugi),
- toksini,
- mikrobi (bakterije, virusi, glive, zajedavci)
- alergeni.
Vnetni mediatorji
Vnetni procesi so posledica delovanja tako imenovanih vnetnih mediatorjev, ki jih izločajo zlasti bele krvničke po izpostavljenosti vnetnemu agensu. Najpomembnejši vnetni mediatorji so:
Vnetni mediatorji med drugim povzročijo arteriolokonstrikcijo ter povečajo prepustnost sten kapilar in venul. Posledica je eksudacija plazme in levkocitov v vnetišče.