As (rimski kovanec): Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Octopus (pogovor | prispevki)
Nova stran z vsebino: {{v delu}} thumb|300px|Rimski [[Aes grave|Æ as iz obdobja 240-225 pr n. št.]] '''As''' (latinsko {{aut|as}}, mn. {{aut|ases}}, v...
 
Octopus (pogovor | prispevki)
Republika, cesarstvo
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{v delu}}
{{v delu}}
[[Slika:Vecchi 051.jpg|thumb|300px|Rimski [[Aes grave|Æ]] as iz obdobja 240-225 pr n. št.]]
[[Slika:Vecchi 051.jpg|thumb|250px|Rimski [[Aes grave|Æ]] as iz obdobja 240-225 pr n. št.]]


'''As''' ([[latinščina|latinsko]] {{aut|as}}, mn. {{aut|ases}}, včasih tudi {{aut|assarius}}, prevedeno v [[grščina|grščino]] kot ἀσσάριον [assárion]),<ref name=Kazhdan>A. Kazhdan , urednik (1991), Oxford Dictionary of Byzantium, Oxford University Press, str. 212, ISBN 978-0-19-504652-6.</ref> je bil [[bron]]ast, kasneje [[baker|bakren]] kovanec [[Rimska republika|Rimske republike]] in [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]].
'''As''' ([[latinščina|latinsko]] {{aut|as}}, mn. {{aut|ases}}, včasih tudi {{aut|assarius}}, prevedeno v [[grščina|grščino]] kot ἀσσάριον [assárion]),<ref name=Kazhdan>A. Kazhdan , urednik (1991), Oxford Dictionary of Byzantium, Oxford University Press, str. 212, ISBN 978-0-19-504652-6.</ref> je bil [[bron]]ast, kasneje [[baker|bakren]] kovanec [[Rimska republika|Rimske republike]] in [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]].
Vrstica 15: Vrstica 15:
* uncija = <small>{{frac|1|12}}</small> asa = 1 uncija = <small>{{frac|1|12}}</small> funta = 27,4 g
* uncija = <small>{{frac|1|12}}</small> asa = 1 uncija = <small>{{frac|1|12}}</small> funta = 27,4 g
* semuncija = <small>{{frac|1|24}}</small> asa = <small>{{frac|1|2}}</small> uncije
* semuncija = <small>{{frac|1|24}}</small> asa = <small>{{frac|1|2}}</small> uncije
* kvartuncija = <small>{{frac|1|48}}</small>1/48 asa = <small>{{frac|1|4}}</small> uncije
* kvartuncija = <small>{{frac|1|48}}</small> asa = <small>{{frac|1|4}}</small> uncije


in mnogokratnimi vrednostmi asa
in mnogokratnimi vrednostmi asa
Vrstica 26: Vrstica 26:
* [[denarij]] = 10 asov
* [[denarij]] = 10 asov
* [[aureus]] = 250 asov.
* [[aureus]] = 250 asov.

[[Slika:Eckhel i 3.jpg|thumb|Skica rimskega republiškega asa]]

Ulitega asa so izdajali približno sedemdeset let. V tem času so mu večkrat zmanjšali maso in uvedli sekstantal, ki je tehtal 1/6 funta. Približno takrat so uvedli tudi srebrni denarij. Zgodnji rimski srebrniki so bili izdelani po grških utežnih standardih, kar je oljašalo njihovo rabo v južni [[Italija|Italiji]] in na vzhodni obali [[Jadransko morje|Jadranskega morja]], takrat pa so vsi kovanci prešli na rimske utežne standarde. Denarij ali desetak, ker je bil sprva vreden deset asov, so že okoli leta 140 pr. n. št. razvrednotili na 16 asov. Razvrednotenje je bilo domnevno posledica financiranja [[punske vojne|punskih vojn]].

V obdobju republike ja bil na prednji strani kovanca doprsni kip boga [[Janus]]a, na zadnji strani pa premec [[galeja|galeje]]. As se je prvotno izdeloval po funtnih utežnih standardih, kasneje pa po zmanjšanih funtnih utežnih standardih. Ko so se bronasti republiški kovanci prenehali ulivati in se začeli kovati, se je njihova masa še bolj zmanjšala. V nekaterih obdobjih se asi sploh niso kovali.

==Obdobje Rimskega cesarstva==
[[Slika:As-Nero-Ara pacis-RIC 0562.jpg|thumb|Neronov as]]

Po [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgustovi]] denarni reformi leta 23 pr. n. št. se as ni več koval iz brona, ampak iz čistega bakra. Sesterc, ki je bil pred tem vreden 2,5 asa, je bil zdaj vreden 4 ase, dupondij pa 2 asa. Oba sta se izdelovala iz zlato rumene [[medenina|medenine]], ki je med numizmatiki znana kot ''orihalcum''. Takšen as so kovali do 3. stoletja n. št.. Bil je kovanec z najmanjšo vrednostjo, ki so ga redno izdajali v Rimskem cesarstvu. Semis in kvadrans so izdajali redko, med vladavino [[Mark Avrelij|v]] pa sploh ne. Zadnje ase sta izdajala verjetno [[Avrelijan]] v obdobju 270-275 in na začetku svojega vladanja [[Dioklecijan]].<ref>Aurelian Æ As. Rome mint. IMP AVRELIANVS AVG, laureate and cuirassed bust right / CONCORDIA AVG, Aurelian and Severina clasping hands, radiate bust of Sol, right, above them. RIC 80, Cohen 35. * Sear RCV [1988] s3276 * WildWinds.com</ref>


==Sklici==
==Sklici==

Redakcija: 18:21, 27. julij 2013

Rimski Æ as iz obdobja 240-225 pr n. št.

As (latinsko as, mn. ases, včasih tudi assarius, prevedeno v grščino kot ἀσσάριον [assárion]),[1] je bil bronast, kasneje bakren kovanec Rimske republike in Rimskega cesarstva.

Obdobje Rimske republike

Rimljani so okoli leta 280 pr. n. št. umaknili iz obtoka grške kovance in jih nadomestili s paličastimi in kasneje z grobimi okroglimi bronastimi aes rudae.[1] Istočasno so v denarni sistem uvedli tudi kovance z ulomljenimi vrednostmi asa

  • bes = 23 asa = 8 uncij
  • semis = 12 asa = 6 uncij
  • kvinkunks = 512 asa = 5 uncij
  • triens = 13 asa = 4 uncije
  • kvadrans = 14 asa = 3 uncije (zato se je imenoval tudi teruncij)
  • sekstans, 16 asa = 2 unciji
  • uncija = 112 asa = 1 uncija = 112 funta = 27,4 g
  • semuncija = 124 asa = 12 uncije
  • kvartuncija = 148 asa = 14 uncije

in mnogokratnimi vrednostmi asa

Skica rimskega republiškega asa

Ulitega asa so izdajali približno sedemdeset let. V tem času so mu večkrat zmanjšali maso in uvedli sekstantal, ki je tehtal 1/6 funta. Približno takrat so uvedli tudi srebrni denarij. Zgodnji rimski srebrniki so bili izdelani po grških utežnih standardih, kar je oljašalo njihovo rabo v južni Italiji in na vzhodni obali Jadranskega morja, takrat pa so vsi kovanci prešli na rimske utežne standarde. Denarij ali desetak, ker je bil sprva vreden deset asov, so že okoli leta 140 pr. n. št. razvrednotili na 16 asov. Razvrednotenje je bilo domnevno posledica financiranja punskih vojn.

V obdobju republike ja bil na prednji strani kovanca doprsni kip boga Janusa, na zadnji strani pa premec galeje. As se je prvotno izdeloval po funtnih utežnih standardih, kasneje pa po zmanjšanih funtnih utežnih standardih. Ko so se bronasti republiški kovanci prenehali ulivati in se začeli kovati, se je njihova masa še bolj zmanjšala. V nekaterih obdobjih se asi sploh niso kovali.

Obdobje Rimskega cesarstva

Neronov as

Po Avgustovi denarni reformi leta 23 pr. n. št. se as ni več koval iz brona, ampak iz čistega bakra. Sesterc, ki je bil pred tem vreden 2,5 asa, je bil zdaj vreden 4 ase, dupondij pa 2 asa. Oba sta se izdelovala iz zlato rumene medenine, ki je med numizmatiki znana kot orihalcum. Takšen as so kovali do 3. stoletja n. št.. Bil je kovanec z najmanjšo vrednostjo, ki so ga redno izdajali v Rimskem cesarstvu. Semis in kvadrans so izdajali redko, med vladavino v pa sploh ne. Zadnje ase sta izdajala verjetno Avrelijan v obdobju 270-275 in na začetku svojega vladanja Dioklecijan.[2]

Sklici

  1. 1,0 1,1 A. Kazhdan , urednik (1991), Oxford Dictionary of Byzantium, Oxford University Press, str. 212, ISBN 978-0-19-504652-6.
  2. Aurelian Æ As. Rome mint. IMP AVRELIANVS AVG, laureate and cuirassed bust right / CONCORDIA AVG, Aurelian and Severina clasping hands, radiate bust of Sol, right, above them. RIC 80, Cohen 35. * Sear RCV [1988] s3276 * WildWinds.com

Glej tudi