Ekološko ravnovesje: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Redakcija: 11:25, 23. julij 2013

Ekološko ravnovesje

Izraz označuje (idealno)stabilno stanje v ekosistemu. Tako ravnovesje nastopi, kadar so vsi organizmi v okolju usklajeni s svojimi razvojnimi potrebami in možnostmi.

Ekološko ravnovesje v ekosistemu nastaja z medsebojnim vplivom živih in neživih dejavnikov okolja. Živi organizmi si nenehno prizadevajo zagotoviti svoj obstoj v medsebojnem tekmovanju za svoj življenjski prostor - biotop. Pri tem so soočeni s konkurenco živih organizmov v življenjski skupnosti in z (neživimi) življenjskimi pogoji (svetloba, voda, zrak, toplota, mineralne snovi), ki jih omogoča rastišče.

V borbi za obstanek v ekosistemu vedno uspevajo le najsposobnejši osebki - najbolj prilagodljivi in konkurenčno najuspešnejši organizmi. Taki organizmi, skupaj z okoljem, ustvarjajo ekosistem, ki je v ekološkem ravnovesju. To je najbolje prilagojena in najbolj obstojna oblika življenja v naravi. Praviloma je trajna. Občasno se spreminja le, kadar se ekološko ravnovesje poruši zaradi delovanja naravnih sil (naravne ujme). Takoj po prenehanju razdiralnega delovanja, se samodejno sprožijo sanacijski procesi, ki v določenem času spet vzpostavijo ekološko ravnovesje. Ekološko ravnovesje

Izraz označuje stabilno stanje v ekosistemu. O ravnovesju govorimo, kadar so organizmi v okolju usklajeni s razvojnimi potrebami in preživetvenimi možnostmi. Ekološko ravnovesje se vzpostavlja v nenehnem tekmovanju organizmov za obstoj v okolju. Izboriti si ga morajo v nenehni borbi z živimi im neživimi dejavniki okolja. Prizadevajo se uveljaviti med konkurenti v življenjski skupnosti - biocenozi in v življenjskem prostoru - biotopu. V borbi za obstanek v ekosistemu, vedno uspevajo le najsposobnejši - najbolj prilagodljivi in konkurenčno najuspešnejši organizmi. Skupaj z okoljem tvorijo ekosistem, ki je v ekološkem ravnovesju. Ekološko uravnovešen ekosistem je najbolje prilagojena in najbolj obstojna oblika življenja v okolju.

V naravnem okolju se ekosistem nahaja v ekološkem ravnovesju praviloma stalno, oziroma z redkimi prekinitvami. Občasno in za določen čas, ravnovesje lahko porušijo razdiralni učinki skrajnih naravnih pojavov (ujme). Takoj ko ti prenehajo delovati, se v ekosistemu sprožijo procesi saniranja stanja, ki v napredujočih razvojnih stopnjah (progresija), spet vzpostavijo ekološko ravnovesje.

Večje težave z ekološkim ravnovesjem so npr. v t.i. gospodarskih gozdovih. Težave se pojavijo, kadar neustrezni človekovi posegi v daljšem časovnem obdobju, presežejo samozaščitne in sanacijske sposobnosti gozdnega ekosistema. Neustreznemu (razdiralnemu) ravnanju sledijo nazadujoči razvojni procesi (degresija). Zaradi njih se stanje v gozdnem ekosistemu oddaljuje od ekološkega ravnovesja, kar gozd oslabi. Zmanjša se njegova odpornost, obstojnost in regeneracijska sposobnost, zniža proizvodna sposobnost (pridobivanje lesa), ogrozi delovanje ostalih funkcij gozda, v skrajnih primerih tudi sam obstoj gozda.

@@ Vrstica 1: / Vrstica 1: @@
 '''Ekološko ravnovesje'''
-Izraz označuje določeno (idealno)stabilno stanje v [[ekosistem]]u. Tako ravnovesje nastopi, kadar so vsi [[organizem|organizmi]] v okolju usklajeni s svojimi razvojnimi potrebami in možnostmi.
+Izraz označuje (idealno)stabilno stanje v [[ekosistem]]u. Tako ravnovesje nastopi, kadar so vsi [[organizem|organizmi]] v okolju usklajeni s svojimi razvojnimi potrebami in možnostmi.
-Ekološko ravnovesje v ekosistemu nastaja z interakcijo živih in neživih [[dejavniki okolja|dejavnikov okolja]].Živi organizmi si nenehno prizadevajo zagotoviti svoj obstoj v medsebojnem tekmovanju za svoj [[življenski prostor]] - [[biotop]]. Pri tem so sočeni s konkurenco živih organizmov v [[življenska skupnost|življenski skupnosti]] in z (neživimi) življenskimi pogoji (svetloba, voda, zrak, toplota, mineralne snovi), ki jih omogoča [[rastišče]].
+Ekološko ravnovesje v ekosistemu nastaja z medsebojnim vplivom živih in neživih [[dejavniki okolja|dejavnikov okolja]]. Živi organizmi si nenehno prizadevajo zagotoviti svoj obstoj v medsebojnem tekmovanju za svoj [[življenjski prostor]] - [[biotop]]. Pri tem so soočeni s konkurenco živih organizmov v [[življenjska skupnost|življenjski skupnosti]] in z (neživimi) življenjskimi pogoji (svetloba, voda, zrak, toplota, mineralne snovi), ki jih omogoča [[rastišče]].
-V borbi za obstanek v ekosistemu vedno uspevajo le najsposobnejši osebki - najbolj prilagodljivi in konkurenčno najuspešnejši organizmi. Taki organizmi, skupaj z okoljem, tvorijo ekosistem, ki je v ekološkem ravnovesju. To je najbolje prilagojena in najbolj obstojna oblika življenja v naravi. Praviloma je trajna. Občasno se spreminja le, kadar se ekološko ravnovesje poruši zaradi delovanja naravnih sil (naravne ujme). Takoj po prenehanju razdiralnega delovanja, se samodejno sprožijo sanacijski procesi, ki v določenem času spet vzpostavijo ekološko ravnovesje.
+V borbi za obstanek v ekosistemu vedno uspevajo le najsposobnejši osebki - najbolj prilagodljivi in konkurenčno najuspešnejši organizmi. Taki organizmi, skupaj z okoljem, ustvarjajo ekosistem, ki je v ekološkem ravnovesju. To je najbolje prilagojena in najbolj obstojna oblika življenja v naravi. Praviloma je trajna. Občasno se spreminja le, kadar se ekološko ravnovesje poruši zaradi delovanja naravnih sil (naravne ujme). Takoj po prenehanju razdiralnega delovanja, se samodejno sprožijo sanacijski procesi, ki v določenem času spet vzpostavijo ekološko ravnovesje.
 '''Ekološko ravnovesje'''
 Izraz označuje stabilno stanje v [[ekosistem]]u. O ravnovesju govorimo, kadar so [[organizem|organizmi]] v okolju usklajeni s razvojnimi potrebami in preživetvenimi možnostmi.
-Ekološko ravnovesje se vzpostavlja v nenehnem tekmovanju organizmov za obstoj v okolju. Izboriti si ga morajo v nenehni borbi z živimi im neživimi [[dejavniki okolja]]. Prizadevajo se uveljaviti med konkurenti v [[življenska skupnost|življenski skupnosti]] - [[biocenoza|biocenozi]] in v [[življenski prostor|življenskem prostoru]] - [[biotop]]u. V borbi za obstanek v ekosistemu, vedno uspevajo le najsposobnejši - najbolj prilagodljivi in konkurenčno najuspešnejši organizmi. Skupaj z okoljem tvorijo ekosistem, ki je v ekološkem ravnovesju. Ekološko uravnovešen ekosistem je najbolje prilagojena in najbolj obstojna oblika življenja v okolju.
+Ekološko ravnovesje se vzpostavlja v nenehnem tekmovanju organizmov za obstoj v okolju. Izboriti si ga morajo v nenehni borbi z živimi im neživimi [[dejavniki okolja]]. Prizadevajo se uveljaviti med konkurenti v [[življenjska skupnost|življenjski skupnosti]] - [[biocenoza|biocenozi]] in v [[življenjski prostor|življenjskem prostoru]] - [[biotop]]u. V borbi za obstanek v ekosistemu, vedno uspevajo le najsposobnejši - najbolj prilagodljivi in konkurenčno najuspešnejši organizmi. Skupaj z okoljem tvorijo ekosistem, ki je v ekološkem ravnovesju. Ekološko uravnovešen ekosistem je najbolje prilagojena in najbolj obstojna oblika življenja v okolju.
 V naravnem okolju se ekosistem nahaja v ekološkem ravnovesju praviloma stalno, oziroma z redkimi prekinitvami. Občasno in za določen čas, ravnovesje lahko porušijo razdiralni učinki skrajnih naravnih pojavov ([[ujme]]). Takoj ko ti prenehajo delovati, se v ekosistemu sprožijo procesi saniranja stanja, ki v napredujočih razvojnih stopnjah (progresija), spet vzpostavijo ekološko ravnovesje.