II. legija Italica: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Octopus (pogovor | prispevki)
48.595 urejanj
Viri
T@Di (pogovor | prispevki)
4.311 urejanj
m pp, np
Vrstica 20: Vrstica 20:
|anniversaries=
|anniversaries=
}}
}}
'''II. italska legija''' ([[latinščina|latinsko]] {{aut|Legio secunda Italica}}) je bila [[rimska legija]], ki jo leta 167, ko se je cesarstvo vojskovalo v [[Velika Germanija|Germaniji]] in [[Partsko cesarstvo|Partiji]], skupaj s [[I. legija Italica|I. italsko legijo]] ustanovil cesar [[Mark Avrelij]]. Nekaj zapisov kaže, da je bila na začetku 5. stoletja še aktivna in nameščena v [[Norik]]u. Simbol legije je bila volkulja z [[Romul in Rem|Romulom in Remom]], ki sta v tistem času simbolizirala Marka Avrelija in njegovega sovladarja [[Lucij Ver|Lucija Vera]].
'''II. italska legija''' ([[latinščina|latinsko]] {{aut|Legio secunda Italica}}) je bila [[rimska legija]], ki jo leta 167, ko se je cesarstvo vojskovalo v [[Velika Germanija|Germaniji]] in [[Partsko cesarstvo|Partiji]], skupaj s [[I. legija Italica|I. italsko legijo]] ustanovil cesar [[Mark Avrelij]]. Nekaj zapisov kaže, da je bila na začetku 5. stoletja še aktivna in nameščena v [[Norik (rimska provinca)|Norik]]u. Simbol legije je bila volkulja z [[Romul in Rem|Romulom in Remom]], ki sta v tistem času simbolizirala Marka Avrelija in njegovega sovladarja [[Lucij Ver|Lucija Vera]].


Legija je operirala predvsem v rimski provinci Norik južno od [[Donava|Donave]], kamor so pogosto vdirali [[Germani]]. Leta 180 je bila nameščena v Lauriacu, sedanjem Lorchu v [[Gornja Avstrija|Gornji Avstriji]].
Legija je operirala predvsem v rimski provinci Norik južno od [[Donava|Donave]], kamor so pogosto vdirali [[Germani]]. Leta 180 je bila nameščena v Lauriacu, sedanjem Lorchu v [[Gornja Avstrija|Gornji Avstriji]].

Redakcija: 14:01, 10. julij 2013

Legio II. Italica
Volkulja z Romulom in Remom
Aktivno167 – 4. stoletje
Država• Rimsko cesarstvo
Tiprimska legija
Vloganapadalna pehota s podporo konjenice
Velikostrazlična, v principatu 5.000-6.000 mož
Vzdevki• Fidelis (193, Septimij Sever)
• VI Pia VI Fidelis (3. stoletje, Galien)
• VII Pia VII Fidelis (3. stoletje, Galien)
Maskotavolkulja z Romulom in Remom

II. italska legija (latinsko Legio secunda Italica) je bila rimska legija, ki jo leta 167, ko se je cesarstvo vojskovalo v Germaniji in Partiji, skupaj s I. italsko legijo ustanovil cesar Mark Avrelij. Nekaj zapisov kaže, da je bila na začetku 5. stoletja še aktivna in nameščena v Noriku. Simbol legije je bila volkulja z Romulom in Remom, ki sta v tistem času simbolizirala Marka Avrelija in njegovega sovladarja Lucija Vera.

Legija je operirala predvsem v rimski provinci Norik južno od Donave, kamor so pogosto vdirali Germani. Leta 180 je bila nameščena v Lauriacu, sedanjem Lorchu v Gornji Avstriji.

Galienov antoninijan z napisom GALLIENVS AVG:
na reverzu je napis LEG II ITAL VI P VI F

Leta 193 je s Septimijem Severjem v njegovi borbi za oblast vkorakala v Rim in bila zato nagrajena s šastnim naslovom Fidelis (Zvesta). Kasneje se je na Severjevi strani vojskovala proti upornima Pesceniju Nigru in Klodiju Albinu in v pohodih proti Partskemu cesarstvu.

V 3. stoletju je bila podpora legij ključnega pomena za kandidate za rimski prestol. Galien, ki se je tega še kako zavedal, je legiji kot prošnjo za njeno podporo podelil častni naslov VII Pia VII Fidelis (sedemkrat verna, sedemkrat zvesta).

Poveljniki

Od legatov II. italske legije, nekateri so bili hkrati tudi guvernerji Norika, so znani:

  • Kvint Antistij Advent (168)[1]
  • Kvint Herenij Silvij Maksim (169)
  • Publij Helvij Pertinaks, kasnejši cesar, in Tiberij Klavdij Pompejan, zet Marka Avrelija (od 170)
  • Junij Prisk Karin Kvintilijan (187-188)
  • Klavdij Memij Fid Julij Albin (190/91)[2]
  • Mark Juvencij Sur Prokul (201-205)[3]
  • Polijen Seben (205/206),[4]
  • Publij Katij Sabin (206-208)
  • Mark Munacij Sula (pred 215)[5]
  • Mark Licinij Rufinu (222-235)
  • Publij Kosinij Felika (pred 250)
  • Klavdij Makrinij Decijan (okoli 255),[6]
  • Elij Restut (zadnja tretjina 3. stoletja)
  • Mark Avrelij Marin (zadnja tretjina 3. stoletja)
  • Mark Avrelij Julij (okoli 276)

Vojni pohodi

Sklici

  1. ↑ E. Ritterling, Legio (II Italica), RE, XII, 2.
  2. ↑ CIL 8, 12442.
  3. ↑ CIL 3, 5712, CIL 3, 5715, CIL 3, 5723.
  4. ↑ CIL 3, 5537.
  5. ↑ CIL 3, 11743.
  6. ↑ CIL 8, 2615.

Viri

  • H. Petrovitsch (2006), Legio II Italica, Gesellschaft für Landeskunde in Oberösterreich, Linz, ISBN 3-902299-04-5.
  • E. Ritterling (1925), Legio (II Italica), Paulys Realencyclopädie der classischen Altertumswissenschaft (RE), XII, 2, Stuttgart, str. 1468–1476.
  • G. Winkler (1977), Noricum und Rom, Aufstieg und Niedergang der römischen Welt, 2. del: Principat, 6. zvezek: Politische Geschichte, de Gruyter, Berlin, str. 232–235, ISBN 3-11-006735-8.
  • G. Winkler (2003), Legio II Italica. Das "Hausregiment" von Lauriacum v J. Leskovar, C. Schwanzar, G. Winkler, Worauf wir stehen. Archäologie in Oberösterreich, Bibliothek der Provinz, Weitra, str. 131-136, ISBN 3-85252-525-X.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=II._legija_Italica&oldid=4072556«