Gradež (Italija): Razlika med redakcijama
m →Zgodovina: znamenitosti |
slike |
||
Vrstica 18: | Vrstica 18: | ||
| longd = 13 |longm = 23 |longs = 41 |longEW = E |
| longd = 13 |longm = 23 |longs = 41 |longEW = E |
||
| coordinates_type = region:IT_type:city(8691) |
| coordinates_type = region:IT_type:city(8691) |
||
| coordinates_display = |
| coordinates_display = inline, title |
||
| coordinates_footnotes = |
| coordinates_footnotes = |
||
| region = [[Furlanija - Julijska krajina]] |
| region = [[Furlanija - Julijska krajina]] |
||
Vrstica 44: | Vrstica 44: | ||
}} |
}} |
||
'''Gradež''', ([[italijansko]]: ''Grado'', [[furlanščina|furlansko]]: ''Grau'') je [[mesto]], [[pristanišče]] in sedež istoimenske občine v [[Italija|italijanski]] deželi [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]]. |
'''Gradež''', ([[italijansko]]: ''Grado'', [[furlanščina|furlansko]]: ''Grau'') je [[mesto]], [[pristanišče]] in sedež istoimenske občine v [[Italija|italijanski]] deželi [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]]. |
||
== Lega == |
== Lega == |
||
Kraj leži v [[Tržaški zaliv|tržaškem zalivu]] sredi Gradeške lagune. Že v času [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] je bil Gradež [[Evropa|evropsko]] znano [[letovišče]] in [[Zdravilišče|klimatsko zdravilišče]]. Ob [[turizem|turističnih]] dejavnostih ohranja precejšen pomen tudi [[ribolov]]. V začetku [[21. stoletje|21. stoletja]] se je kraj ponašal z več kot milijon turističnih prenočitev letno v [[hotel]]ih in [[kamp|avtokampih]]. Turistična plovila pa imajo na razpolago dele obale v pristanih Porto S. Vito in Lega Navale ter [[marina|marini]] S. Marco in La Couve. |
Kraj leži v [[Tržaški zaliv|tržaškem zalivu]] sredi Gradeške lagune. Že v času [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] je bil Gradež [[Evropa|evropsko]] znano [[letovišče]] in [[Zdravilišče|klimatsko zdravilišče]]. Ob [[turizem|turističnih]] dejavnostih ohranja precejšen pomen tudi [[ribolov]]. V začetku [[21. stoletje|21. stoletja]] se je kraj ponašal z več kot milijon turističnih prenočitev letno v [[hotel]]ih in [[kamp|avtokampih]]. Turistična plovila pa imajo na razpolago dele obale v pristanih Porto S. Vito in Lega Navale ter [[marina|marini]] S. Marco in La Couve. |
||
== Zgodovina == |
== Zgodovina == |
||
[[File:Basilika Eufemia Grado.jpg|thumb|left|150px|]] |
|||
Naselbino na otoku je že v [[Antika|antiki]] |
Naselbino na otoku je že v [[Antika|antiki]] s kopnim povezoval nasip in razvila se je v trgovsko in pristaniško obmestje [[Oglej]]a. Pomen mesta (Gradus oziroma Castrum gradense) je zrastel, ko so leta 452 [[Huni]] zavzeli in porušili Oglej ter so se v Gradež umaknile množice beguncev. mesto je imelo do 2. polovice [[4. stoletje|4. stoletja]] krščanski značaj, njegova vloga pa je dosegla vrh v 2. polovici [[6. stoletje|6. stoletja]]. Po [[Langobardi|langobardskem]] zavzetju Ogleja se je v letih 568/569 v Gradež trajno preselil sedež oglejske cerkve, ki je bila od 557 v sporu z bizantinskim cesarjem in papežem. Najpomembnejši dogodek je bila [[sinoda]] [[škof]]ov oglejskega patriarhata leta 579. Leta 1451 je bil sedež patriarhata iz Gradeža prenesen v [[Benetke]], kjer je še zdaj; pomen mesta pa je upadel. <ref>''Enciklopedija Slovenije''. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002</ref> |
||
⚫ | |||
==Zgodovinske znamenitosti== |
==Zgodovinske znamenitosti== |
||
* [[Bazilika]] sv. Eufemije, z osmerokotno krstilnico iz poznega 5. stoletja n.š. Trenutna oblika je rezultat rekonstrukcije očeta Elije (579). Zvonik je bil dodan v 15. stoletju. Glavna znamenitost so mozaična tla iz 6. stoletja (restavrirana 1946-48). |
* [[Bazilika]] sv. Eufemije, z osmerokotno krstilnico iz poznega 5. stoletja n.š. Trenutna oblika je rezultat rekonstrukcije očeta Elije (579). Zvonik je bil dodan v 15. stoletju. Glavna znamenitost so mozaična tla iz 6. stoletja (restavrirana 1946-48). |
||
⚫ | |||
* Severovzhodno od mesta, sredi [[laguna|lagune]] leži otoček Barbana s [[cerkev (zgradba)|cerkvijo]], pomemben [[romanje|romarski]] kraj tudi za [[Slovenci|Slovence]] s [[Trst|Tržaškega]], iz [[Posočje|Posočja]] in [[Beneška Slovenija|Beneške Slovenije]].<ref>''Vzhodna jadranska obala, otoki in zaledje''. Geodetski zavod Slovenije, Ljubljana 2003.</ref> |
* Severovzhodno od mesta, sredi [[laguna|lagune]] leži otoček Barbana s [[cerkev (zgradba)|cerkvijo]], pomemben [[romanje|romarski]] kraj tudi za [[Slovenci|Slovence]] s [[Trst|Tržaškega]], iz [[Posočje|Posočja]] in [[Beneška Slovenija|Beneške Slovenije]].<ref>''Vzhodna jadranska obala, otoki in zaledje''. Geodetski zavod Slovenije, Ljubljana 2003.</ref> |
||
{{commons|Category:Grado|Gradež}} |
{{commons|Category:Grado|Gradež}} |
||
== Viri == |
== Viri == |
Redakcija: 23:07, 29. junij 2013
Gradež Grado | |
---|---|
Comune di Grado | |
Staro mestno jedro | |
Koordinati: 45°40′40″N 13°23′41″E / 45.67778°N 13.39472°E | |
Država | Italija |
Dežela | Furlanija - Julijska krajina |
Pokrajina | Gorica (GO) |
Frazioni | Boscat, Fossalon, Pineta, Primero, Val Cavarera |
Upravljanje | |
• Župan | Silvana Olivotto |
Površina | |
• Skupno | 114 km2 |
Nadm. višina | 2 m |
Prebivalstvo (31. avgust 2008) | |
• Skupno | 8.650 |
• Gostota | 76 preb./km2 |
Demonim | Gradesi |
Časovni pas | UTC+1 (CET) |
• Poletni | UTC+2 (CEST) |
Poštna številka | 34073 |
Klicna koda | 0431 |
Zavetnik | sveti Mohor in Fortunat |
Dan | 21. julij |
Spletna stran | [Uradno spletno mesto Uradno spletno mesto] |
Gradež, (italijansko: Grado, furlansko: Grau) je mesto, pristanišče in sedež istoimenske občine v italijanski deželi Furlaniji - Julijski krajini.
Lega
Kraj leži v tržaškem zalivu sredi Gradeške lagune. Že v času Avstro-Ogrske je bil Gradež evropsko znano letovišče in klimatsko zdravilišče. Ob turističnih dejavnostih ohranja precejšen pomen tudi ribolov. V začetku 21. stoletja se je kraj ponašal z več kot milijon turističnih prenočitev letno v hotelih in avtokampih. Turistična plovila pa imajo na razpolago dele obale v pristanih Porto S. Vito in Lega Navale ter marini S. Marco in La Couve.
Zgodovina
Naselbino na otoku je že v antiki s kopnim povezoval nasip in razvila se je v trgovsko in pristaniško obmestje Ogleja. Pomen mesta (Gradus oziroma Castrum gradense) je zrastel, ko so leta 452 Huni zavzeli in porušili Oglej ter so se v Gradež umaknile množice beguncev. mesto je imelo do 2. polovice 4. stoletja krščanski značaj, njegova vloga pa je dosegla vrh v 2. polovici 6. stoletja. Po langobardskem zavzetju Ogleja se je v letih 568/569 v Gradež trajno preselil sedež oglejske cerkve, ki je bila od 557 v sporu z bizantinskim cesarjem in papežem. Najpomembnejši dogodek je bila sinoda škofov oglejskega patriarhata leta 579. Leta 1451 je bil sedež patriarhata iz Gradeža prenesen v Benetke, kjer je še zdaj; pomen mesta pa je upadel. [1]
Zgodovinske znamenitosti
- Bazilika sv. Eufemije, z osmerokotno krstilnico iz poznega 5. stoletja n.š. Trenutna oblika je rezultat rekonstrukcije očeta Elije (579). Zvonik je bil dodan v 15. stoletju. Glavna znamenitost so mozaična tla iz 6. stoletja (restavrirana 1946-48).
- Severovzhodno od mesta, sredi lagune leži otoček Barbana s cerkvijo, pomemben romarski kraj tudi za Slovence s Tržaškega, iz Posočja in Beneške Slovenije.[2]