Michel Foucault: Razlika med redakcijama

Michel Foucault
Michel Foucault
Rojstvo	Paul-Michel Foucault; 15. oktober 1926; Poitiers, Francija
Smrt	25. junij 1984 (57 let); Pariz, Francija
Državljanstvo	Francija
Poklic	filozof
Obdobje	Filozofija 20. stoletja
Regija	Zahodna filozofija
Šola/tradicija	strukturalizem, post-strukturalizem
Glavna zanimanja	politična filozofija, epistemologija, etika, psihiatrija, kriminologija, zgodovina
Pomembne ideje	"arheologija vednosti", genealogija vednosti, analize norosti, kaznovanja in seksualnosti
	Vplivi École des Annales, Nietzsche, F. Bacon, Althusser, Kant, Hegel, Bentham, Canguilhem, Heidegger, Bataille, Blanchot, Kierkegaard, Bahtin, Bachelard, Horkheimer, Adorno, Hyppolite, Dumézil;
	Vplival na Badiou, Agamben, E.W. Said, Bourdieu, Rorty, Butler, Deleuze, Žižek;
Podpis

Pregledujte zgodovino interaktivno

← Starejše urejanje Novejše urejanje →

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

VizualnoVikibesedilo

Znotrajvrstično

Redakcija: 04:01, 27. junij 2013

Michel Foucault, francoski filozof, * 15. oktober 1926, Poitiers, † 25. junij 1984, Pariz.

Michel Foucault je eden izmed najpomembnejših predstavnikov francoske misli druge polovice dvajsetega stoletja.

Delo

Foucault je svoje zgodnje delo posvetil historičnim raziskavam obravnave norcev in norosti (Zgodovina norosti), nastanka klinične medicine in medicinskih institucij (Rojstvo klinike) ter zgodovini znanosti (Besede in stvari). V naslednjem delu (Arheologija vednosti, 1969) najdemo nekakšno retrospektivo teh treh knjig in bolj formalno, hkrati pa tudi bolj celovito obravnavo diskurza kot historičnim pogojem podvržene prakse. Obenem izpostavi specifike svoje teoretske pozicije, ki ga že v izhodišču izključujejo iz strukturalističnega raziskovalnega programa (gre zlasti za njegove analize izjav in njihovih pogojev).

Poleg raziskovalnega dela je bil Foucault tudi prepoznaven aktivist v gejevskih gibanjih in gibanjih za izboljšanje razmer v kazenskih institucijah (v zaporih). Tako kmalu zatem, leta 1975, izideta dve njegovi svetovno odmevni knjigi, kjer Foucault razvija svoje najbolj prepoznavne teorije: Nadzorovanje in kaznovanje ter Volja do vednosti. Gre za teorije, ki skušajo osvetliti razmerje med diskurzivnimi (znanost, hišni redi, uredbe, pravilniki) in nediskurzivnimi praksami (kaznovanje, vzgoja, organizacija administrativnega aparata in vzpostavljanje buržoazne države, moralizacija množic, pastorala). Iz tega obdobja izvirajo tudi Foucaultove kontroverzne teze o (politični) moči in politični racionalnosti. V zadnjem obdobju se je veliko ukvarjal z etiko, s pojmom subjekta in subjektivitete, zlasti v navezavi na zgodovino seksualnosti.

Njegove splošne teorije o družbeni (politični) moči in razmerju med védenjem in močjo, kot tudi njegovo razmišljanje o diskurzu v povezavi z zgodovino zahodne misli so v humanistiki in družboslovju našle široko uporabnost in sprožile mnoge pomembne razprave.

Tekom svojega celotnega življenja se je Foucault izdatno posvečal tudi literaturi (zlasti Raymondu Roussellu, Novemu romanu), slikarstvu (Magrittu, Velázquezu) in zgodovini znanosti (prirodopisu in biologiji, lingvistiki in ekonomiji).

V svoji filozofiji se je veliko naslanjal na Nietzschejevo misel. Velik pomen je dajal tudi Freudu in Marxu, četudi se ni štel za psihoanalitika ali marksista. (O kompleksni naravi Foucaultovega odnosa do Marxa glej Copin, Marx dans MC et AS ; sicer je Foucault tej trojici posvetil tudi krajši esej Nietzsche, Freud, Marx.)

Čeravno ga mnogi uvrščajo med postmoderniste, je takšna klasifikacija zgolj delno veljavna. Pomemben prikaz Foucaultove filozofije je podal njegov kolega in prijatelj Gilles Deleuze v delu Foucault. (COBISS) V njem Deleuze poudari neosrediščeno in razpršeno pojmovanje oblasti, značilno za Foucaultovo delo, ter distinkcijo med vidnim in diskurzivnim. Kljub njegovemu večkrat izraženemu nasprotovanju se Foucaulta skupaj s psihoanalitikom Jacquesom Lacanom, antropologom Levi-Straussom in filozofom Louisom Althusserjem uvršča v strukturalizem.

Bibliografija

Poglavitna dela

leto	francoski original	slovenski prevod
1954	Maladie mentale et personnalité (Pariz: PUF, 1954), preurejeno kot Maladie mentale et psychologie (1995)
1961	Histoire de la folie à l'âge classique - Folie et déraison (Pariz: Plon, 1961) (pogosto okrajšano HF)	Zgodovina norosti v času klasicizma. Založba /cf., Ljubljana, 1998. (COBISS)*
1963	Naissance de la clinique - une archéologie du regard médical (Pariz: PUF, 1963) (NC)	Rojstvo klinike. Arheologija medicinskega pogleda. Študentska založba, Ljubljana, 2009. (COBISS)
1963	Raymond Roussel (Pariz: Gallimard, 1963)
1966	Les mots et les choses - une archéologie des sciences humaines (Pariz: Gallimard, 1966) (MC) (Originalni Foucaultov naslov je bil "Red reči" ("L'Ordre des choses"), ki ga je spremenil na urednikovo željo.)	Besede in reči. Arheologija humanističnih znanosti. Studia humanitatis, Ljubljana, 2010. (COBISS)
1969	L'archéologie du savoir (Pariz: Gallimard, 1969) (AS)	Arheologija vednosti. Studia humanitatis, Ljubljana, 2001. (COBISS)
1971	L'ordre du discours (Pariz: Gallimard, 1971)	Red diskurza. V knjigi Vednost - oblast - subjekt, Krt, Ljubljana, 1991. (COBISS)
1975	Surveiller et punir (Pariz: Gallimard, 1975) (SP)	Nadzorovanje in kaznovanje. Rojstvo zapora. Delavska enotnost, Ljubljana, 1984. (COBISS) in Krtina, Ljubljana, 2004. (COBISS)
1976–84	Histoire de la sexualité Vol I: La Volonté de savoir (Pariz: Gallimard, 1976) (HS1 ali VS) Vol II: L'Usage des plaisirs (Pariz: Gallimard, 1984) (HS2 ali UP) Vol III: Le Souci de soi (Pariz: Gallimard, 1984) (HS3 ali SS)	Zgodovina seksualnosti Zgodovina seksualnosti 1: Volja do znanja, ŠKUC, Ljubljana, 2000. (COBISS) Zgodovina seksualnosti 2: Uporaba ugodij, ŠKUC, Ljubljana, 1998. (COBISS) Zgodovina seksualnosti 3: Skrb zase, ŠKUC, Ljubljana, 1993. (COBISS)

Zborniki, intervjuji, članki in predavanja

Človeška narava in zgodovina, Krtina, Ljubljana, 2007. (COBISS)
Don Kihot - ironična identiteta, v Nova revija, 1998, št. 196/197 (avg.-sep.), str. 133-136. (COBISS)
Intelektualci in oblast, v Problemi, 1973, št. 128-132, str. 135-140. (COBISS)
Kaj je razsvetljenstvo? (Was ist Aufklärung?), v Vestnik IMŠ (po novem Filozofski vestnik), 1987, št. 1, str. 38-49 (COBISS) (V tej tematski številki najdemo tudi reakcije na dotični Foucaultov članek.)
Neustrašni govor, Sophia, Ljubljana, 2009. Predavanja v okviru seminarja "Diskurz in resnica" leta 1983 na kalifornijski univerzi v Berkeleyju (COBISS)
Odgovor epistemološkemu krožku, v Problemi, 2001, št.3/4, str. 77-118. (COBISS)
Rojstvo biopolitike, v Filozofski vestnik, 2003, št. 3, str. 171-177. (COBISS)
Vednost - oblast - subjekt, Krt, Ljubljana, 1991. (COBISS)
- Nova izdaja: Krtina, Ljubljana, 2008 (COBISS)
Življenje in prakse svobode, ZRC, Ljubljana, 2007. (COBISS)

Prikazi Foucaultove filozofije

Baudrillard, Jean, Oublier Foucault, Galilée, Auvers-sur-Oise, 1977 (ponatis 1997), 87 p. (ISBN 2-7186-0060-8)
Deleuze, Gilles, Foucault, Editions de Minuit, Pariz, 2004. (COBISS)
- (srbski prevod: Fuko, 1989 (COBISS))
Gutting, Gary, Foucault: a very short introduction, Oxford University Press, Oxford, New York, 2005. (COBISS) - odličen in strnjen prikaz
McHoul, Grace: Foucault Primer : Discourse, Power and the Subject, University College London Press, London, 1995. (COBISS)
Miščević, Nenad, Govorica, arheologija in politika, v Problemi, 1973, št. 128-132, str. 1-36. (COBISS)
Poster, Mark, Foucault, Marxism and History: Mode of Production versus Mode of Information, Polity Press, Cambridge, 1984. (dostopno tukaj)
Revel, Judith, Le vocabulaire de Foucault, Ellipses, Pariz, 2002, 68 p. (ISBN 2-7298-1088-9)
Richards, Howard, Non-Authoritarian Authority (dostopno tukaj)
Veyne, Paul, Foucault révolutionne l’histoire, Seuil, Pariz, 1993. – po Foucaultovem mnenju najboljši esej o njegovi filozofiji (COBISS)
Veyne, Paul, Foucault, sa pensée, sa personne, A. Michel, Pariz, 2008 (COBISS)
- (angleški prevod: Foucault : his thought, his character, 2010 (COBISS))

Zunanje povezave

Predavanja na UC Berkeley (oktober-november 1983); v angleščini. Transkripcija celotnega kurza in skrajšana različica.
nekateri Foucaultovi teksti, dostopni v elektronski obliki.
Michel Foucault archives (v francoščini). Vsebuje stvarno in imensko kazalo po celotnem Foucaultovem opusu.
nekatere Foucaultove knjige (v izvirniku) in iskalnik zanje
O Foucaultu na strani Zofijinih ljubimcev.

Glej tudi

Ta članek o filozofu je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Predloga:Link FA

↑ Eribon D. Michel Foucault, 1926-1984 — Flammarion, 2011. — P. 16.
d:Track:Q3117417 d:Track:Q945597
↑ Fichier des personnes décédées
d:Track:Q80900474
↑ RKDartists
d:Track:Q17299517

[&lt;i_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;[[:fr:Didier_Eribon|Eribon&amp;nbsp;D.]]&lt;/i&gt;_Michel_Foucault,_1926-1984&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_[[:fr:Groupe_Flammarion|Flammarion]],_2011._—_P.&amp;nbsp;16.&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q3117417]][[d:Track:Q945597]]&lt;/div&gt;-1] Eribon D. Michel Foucault, 1926-1984 — Flammarion, 2011. — P. 16.
d:Track:Q3117417 d:Track:Q945597

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q8513_citetype_Q10478639&quot;_data-entity-id=&quot;Q80900474&quot;&gt;[https://deces.matchid.io/id/M_O3exRw_e9d_Fichier_des_personnes_décédées]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q80900474]]&lt;/div&gt;-2] Fichier des personnes décédées
d:Track:Q80900474

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q36570165&quot;_data-entity-id=&quot;Q17299517&quot;&gt;[https://rkd.nl/explore/artists/28764_RKDartists]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q17299517]]&lt;/div&gt;-3] RKDartists
d:Track:Q17299517

[1]

[2]

[3]

@@ Vrstica 36: / Vrstica 36: @@
 Tekom svojega celotnega življenja se je Foucault izdatno posvečal tudi literaturi (zlasti Raymondu Roussellu, Novemu romanu), slikarstvu ([[René Magritte|Magrittu]], [[Diego Velázquez|Velázquezu]]) in zgodovini znanosti ([[prirodopis]]u in [[biologija|biologiji]], [[jezikoslovje|lingvistiki]] in [[ekonomija|ekonomiji]]).
-V svoji filozofiji se je veliko naslanjal na [[Friedrich Wilhelm Nietzsche|Nietzschejevo]] misel. Velik pomen je dajal tudi [[Sigmund Freud|Freudu]] in [[Karl Marx|Marxu]], četudi se ni štel za psihoanalitika ali marksista. (O kompleksni naravi Foucaultovega odnosa do Marxa glej Copin, [http://netx.u-paris10.fr/actuelmarx/alp0019.htm ''Marx dans MC et AS''] ; sicer je Foucault tej trojici posvetil tudi krajši esej ''Nietzsche, Freud, Marx'', ki pa se mu je kasneje odrekel.)
+V svoji filozofiji se je veliko naslanjal na [[Friedrich Wilhelm Nietzsche|Nietzschejevo]] misel. Velik pomen je dajal tudi [[Sigmund Freud|Freudu]] in [[Karl Marx|Marxu]], četudi se ni štel za psihoanalitika ali marksista. (O kompleksni naravi Foucaultovega odnosa do Marxa glej Copin, [http://netx.u-paris10.fr/actuelmarx/alp0019.htm ''Marx dans MC et AS''] ; sicer je Foucault tej trojici posvetil tudi krajši esej ''Nietzsche, Freud, Marx''.)
 Čeravno ga mnogi uvrščajo med [[postmodernizem|postmoderniste]], je takšna klasifikacija zgolj [[Kaj je razsvetljenstvo (Foucault)#Foucault kot anti-postmodernist?|delno veljavna]]. Pomemben prikaz Foucaultove filozofije je podal njegov kolega in prijatelj [[Gilles Deleuze]] v delu