Fidel Castro: Razlika med redakcijama

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Ask 59 (pogovor | prispevki)
290 urejanj
Brez povzetka urejanja
Ask 59 (pogovor | prispevki)
290 urejanj
Vrstica 48: Vrstica 48:
[[Slika:Fidel Castro - MATS Terminal Washington 1959.jpg|thumb|left|Castro leta 1959]]
[[Slika:Fidel Castro - MATS Terminal Washington 1959.jpg|thumb|left|Castro leta 1959]]


Leta 1950 je doktoriral iz [[pravo|prava]] na univerzi v Havani. Leta 1952 je imel na volitvah namen kandidirati za mesto zastopnika v kubanskem [[parlament]]u, vendar je ta čas [[general]] [[Fulgencio Batista]] je z državnim udarom odstavil [[vlada|vlado]] in [[predsednik]]a [[Carlos Prío Socarrás|Carlosa Prio Socarrasa]] ter odpovedal volitve. Tako je Castro vložil tožbo proti Batisti zoper kršenja [[ustave]], ampak sodišče jo je ovrglo. Zaradi tega je Fidel s skupino somišljenikov 26. julija 1953 napadel [[vojašnica|vojašnico]] v [[Monacado|Monacadu]]. Napad je bil neuspešen in Castro je pristal v zaporu do leta 1955. V tem času še ni bil član [[Komunistična partija Kube|Komunistične partije]] in njegove politične ideje so bile [[nacionalizem]], [[antiimperializem]] in reforma. Po odhodu iz zapora je odpotoval v [[Združene države Amerike|ZDA]], spotoma pa je v [[Mehika|Mehiki]] organiziral revolucionarno gibanje imenovano ''26. julij''.
Leta 1950 je doktoriral iz [[pravo|prava]] na univerzi v Havani. Leta 1952 je imel na volitvah namen kandidirati za mesto zastopnika v kubanskem [[parlament]]u, vendar je ta čas [[general]] [[Fulgencio Batista]] je z državnim udarom odstavil [[vlada|vlado]] in [[predsednik]]a [[Carlos Prío Socarrás|Carlosa Prio Socarrasa]] ter odpovedal volitve. Tako je Castro vložil tožbo proti Batisti zoper kršenja [[ustave]], ampak sodišče jo je ovrglo. Zaradi neuspele obtožbe zoper Batisto na Vrhovnem sodišču je Castro izjavil, da je po izčrpanju vseh pravnih sredstev stopila v veljavo v ustavi iz leta 1940 vsebovana pravica do odpora in je začel s pripravami napada na kasarno Moncada v Santiagu de Cuba ter na kasarno Carlos Manuel de Céspedes v Bayamu. S tem bi se naj sprožila ljudska vstaja na vzhodu Kube s katero bi strmoglavili batistov režim. S skupino somišljenikov je Fidel 26. julija 1953 napadel [[vojašnica|vojašnico]] v [[Monacado|Monacadu]]. Napad je bil neuspešen in Castro je pristal v zaporu do leta 1955. V tem času še ni bil član [[Komunistična partija Kube|Komunistične partije]] in njegove politične ideje so bile [[nacionalizem]], [[antiimperializem]] in reforma. Po odhodu iz zapora je odpotoval v [[Združene države Amerike|ZDA]], spotoma pa je v [[Mehika|Mehiki]] organiziral revolucionarno gibanje imenovano ''26. julij''.


Po prihodu na oblast se je zapletel v spor z ZDA, ki so podpirale Batisto in se v času njegove vladavine pogosto vmešavale v notranjo politiko Kube. Po tem ko je Castrova vlada [[nacionalizacija|nacionalizirala]] [[rafinerija|rafinerije]] [[nafta|nafte]], tovarne [[sladkor]]ja in [[elektrarna|elektrarne]], so leta 1960 ZDA prenehale kupovati kubanski sladkor in uvedle ekonomski [[embargo]] zoper [[Kuba|Kubo]]. ZDA so leta 1961 v t. i. invaziji [[invazija na Prašičji zaliv|Prašičji zaliv]] s pomočjo kubanskih [[begunec|beguncev]] neuspešno poskušale odstaviti Castra z oblasti.
Po prihodu na oblast se je zapletel v spor z ZDA, ki so podpirale Batisto in se v času njegove vladavine pogosto vmešavale v notranjo politiko Kube. Po tem ko je Castrova vlada [[nacionalizacija|nacionalizirala]] [[rafinerija|rafinerije]] [[nafta|nafte]], tovarne [[sladkor]]ja in [[elektrarna|elektrarne]], so leta 1960 ZDA prenehale kupovati kubanski sladkor in uvedle ekonomski [[embargo]] zoper [[Kuba|Kubo]]. ZDA so leta 1961 v t. i. invaziji [[invazija na Prašičji zaliv|Prašičji zaliv]] s pomočjo kubanskih [[begunec|beguncev]] neuspešno poskušale odstaviti Castra z oblasti.

Redakcija: 22:07, 20. junij 2013

»Castro« se preusmerja sem. Za druge pomene glej Castro (razločitev).
Fidel Alejandro Castro Ruz
22. predsednik Kube [[prvi sekretar Komunistične partije Kube]]
Trenutni nosilec naziva
Začetek delovanja
1965
Na položaju
2. december 1976 – 24. februar 2008[1]
de facto do 31. julija 2006
Podpredsednikprvi podpredsednik:
Raúl Castro
drugi podpredsedniki:
Juan Almeida Bosque, Abelardo Colome Ibarra, Carlos Lage Davila, Esteban Lazo Hernández, José Machado Ventura
PredhodnikOsvaldo Dorticós Torrado
NaslednikRaúl Castro
predsednik vlade Kube
Na položaju
16. februar 1959 – 2. december 1976
PredhodnikJosé Miró Cardona
Nasledniknamesto tega Ministrski svet
7. in 22. generalni sekretar Gibanja neuvrščenih
Na položaju
9. september 1979 – 7. marec 1983
15. september 2006 – 24. februar 2008
PredhodnikJunius Richard Jayawardene (1. mandat)
Datuk Seri Abdullah Ahmad Badawi (2. mandat)
NaslednikNeelam Sanjiva Reddy (1. mandat)
Raúl Castro (2. mandat)
Osebni podatki
RojstvoFidel Alejandro Castro Ruz[3]
(1926-08-13) 13. avgust 1926 (97  let)
Birán, Holguín Province, Kuba
Smrt25. november 2016({{padleft:2016|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:25|2|0}})[4][5][…] (90 let)
Havana
NarodnostKubanec
Politična strankaKomunistična partija Kube
Zakonci(1) Mirta Díaz-Balart Gutierrez (ločen 1955)
(2) Dalia Soto del Valle
SorodnikiNatalia Revuelta y Clews
OtrociFidel Angel Castro Diaz-Balart
Alina Fernandez-Revuelta
Alexis Castro-Soto
Alejandro Castro-Soto
Antonio Castro-Soto
Angel Castro-Soto
Alain Castro-Soto
Jorge Angel Castro[2]
Francisca Pupo[2]
Alma materColegio de Belen
Havanska univerza
Poklicpravnik
Verska opredelitev
ateist (izobčen rimokatolik)
Podpis

Fidel Alejandro Castro Ruz * 13. avgust 1926, Birán (Kuba). Kubanski komunistični revolucionar in politik, kubanski premier od 1959 do 1976 in predsednik od 1976 do 2008. Bil je tudi vrhovni poveljnik kubanskih oboroženih sil od 1959 do 2008 ter prvi sekretar Komunistične partije Kube od 1961 do 2011. Po politični usmerjenosti je marksist-leninist, pod njegovo administracijo je Republika Kuba postala enostrankarska socialistična država, industrija in gospodarstvo pa sta bili nacionalizirani in socialistične reforme so bile implementirane na vseh področjih družbe. Mednarodno je bil Castro generalni sekretar gibanja Neurvrščenih od 1979 do 1983 in od 2006 do 2008.

Življenjepis

Fidel Castro se je rodil 13. avgusta 1926 v Mayarí na družinski plantaži sladkornega trsa v Biránu, ki se je nahajala blizu mesta Mayarí (danes provinca Holguína). Bil je tretji otrok Ángela Castra y Argiza in Line Ruz González. Družina je bila lastnik plantaže velike 23.000 arov, na kateri je v mladosti delal tudi Fidel. Obiskoval je dve jezuitski šoli - Lasalle in Dolores, obe v Santiagu. Leta 1942 se je vpisal na jezuitsko šolo Belen v Havani, ki jo je uspešno končal 1945. 1948 se je poročil z Mirto Diaz-Balart, ki je prihajala iz bogate družine in se od nje ločil 1954. V tem zakonu se mu je 1949 rodil sin Fidel Castro Diaz-Balart. Kasneje je bil šef kubanske komisije za atomsko energijo. Fidel Castro je trenutno poročen z Dalio Soto Del Valleo, s katero ima pet sinov, vsi sinovi imajo začetnico imena na A.

Castro leta 1959

Leta 1950 je doktoriral iz prava na univerzi v Havani. Leta 1952 je imel na volitvah namen kandidirati za mesto zastopnika v kubanskem parlamentu, vendar je ta čas general Fulgencio Batista je z državnim udarom odstavil vlado in predsednika Carlosa Prio Socarrasa ter odpovedal volitve. Tako je Castro vložil tožbo proti Batisti zoper kršenja ustave, ampak sodišče jo je ovrglo. Zaradi neuspele obtožbe zoper Batisto na Vrhovnem sodišču je Castro izjavil, da je po izčrpanju vseh pravnih sredstev stopila v veljavo v ustavi iz leta 1940 vsebovana pravica do odpora in je začel s pripravami napada na kasarno Moncada v Santiagu de Cuba ter na kasarno Carlos Manuel de Céspedes v Bayamu. S tem bi se naj sprožila ljudska vstaja na vzhodu Kube s katero bi strmoglavili batistov režim. S skupino somišljenikov je Fidel 26. julija 1953 napadel vojašnico v Monacadu. Napad je bil neuspešen in Castro je pristal v zaporu do leta 1955. V tem času še ni bil član Komunistične partije in njegove politične ideje so bile nacionalizem, antiimperializem in reforma. Po odhodu iz zapora je odpotoval v ZDA, spotoma pa je v Mehiki organiziral revolucionarno gibanje imenovano 26. julij.

Po prihodu na oblast se je zapletel v spor z ZDA, ki so podpirale Batisto in se v času njegove vladavine pogosto vmešavale v notranjo politiko Kube. Po tem ko je Castrova vlada nacionalizirala rafinerije nafte, tovarne sladkorja in elektrarne, so leta 1960 ZDA prenehale kupovati kubanski sladkor in uvedle ekonomski embargo zoper Kubo. ZDA so leta 1961 v t. i. invaziji Prašičji zaliv s pomočjo kubanskih beguncev neuspešno poskušale odstaviti Castra z oblasti.

Fidel Castro je 18. februarja 2008 zaradi bolezni formalno stopil z oblasti in predal mesto predsednika ter poveljnika vojske bratu Raulu Castru.

Reference

  1. ↑ Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani BBC, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
  2. ↑ 2,0 2,1 http://www.canf.org/es/ENSAYOS/2003-dic-09-vida_secreta_del_tirano_castro.htm
  3. ↑ https://www.14ymedio.com/opinion/importancia-llamarse-Alejandro_0_2892910685.html
  4. ↑ http://www.nytimes.com/2016/11/26/world/americas/fidel-castro-dies.html
  5. ↑ Find a Grave — 1996.
  6. ↑ Discogs — 2000.

Glej tudi

Wikinavedek vsebuje navedke o temi: Fidel Castro

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Fidel Castro


Stub icon

Ta članek o politiku je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Stub icon

Ta članek o vojaški osebnosti je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

{{subst:#if:Castro, Fidel|}} [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1926}} 

|| UNKNOWN | MISSING = Neznano leto rojstva {{subst:#switch:{{subst:uc:LIVING}}||LIVING=(živeči ljudje)}}
| #default = Rojeni leta 1926

}}]] [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:LIVING}} 

|| LIVING  = Živeči ljudje
| UNKNOWN | MISSING  = Neznano leto smrti
| #default = Umrli leta LIVING

}}]]

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Fidel_Castro&oldid=4065968«