Organel: Razlika med redakcijama

 

Organele delimo na zrnate ([[ribosom]]), enomembranske ([[endoplazemski retikulum]], [[Golgijev aparat]], [[vakuola]]), dvomembranske ([[jedro]], [[mitohondrij]], [[kloroplast]]) in nitaste ([[biček]], [[migetalka]], [[bazalno telesce]], [[centriol]]).

 

Dvomembranski organeli so najkompleksnejši in vsebujejo [[dednina|dednino]]. Po [[endosimbiontska teorija|endosimbiontski teoriji]] naj bi dvomembranski organeli, t.j. mitohondriji in [[plastid]]i izvirali iz nekdaj prostoživečih prokariontskih organizmov, ki jih je matična celica vključila vase. Poleg lastne DNK, ki ima značilnosti prokariontske, imajo tudi [[celična membrana|membrano]], podobno prokariontski, zelo specifično vlogo (zaradi katere naj bi sploh prišlo do vključitve) in nekatere druge strukturne podobnosti z danes živečimi prokarionti. Tudi [[celična delitev|delijo]] se s [[cepitev|cepitvijo]], ločeno od matične celice. Organeli naj bi kasneje z optimizacijo izgubili velik del genskega zapisa in danes samostojno ne morejo več preživeti.