Ogrica: Razlika med redakcijama

Ogrica
	;
Ohranitveno stanje taksona
	; najmanj ogrožen (IUCN)
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Animalia (živali);
Deblo:	Chordata (strunarji);
Razred:	Actinopterygii (žarkoplavutarice);
Red:	Cypriniformes (krapovci);
Družina:	Cyprinidae (pravi krapovci);
Rod:	Vimba;
Vrsta:	V. vimba;
Znanstveno ime
	Vimba vimba; Linnaeus, 1758

Pregledujte zgodovino interaktivno

← Starejše urejanje Novejše urejanje →

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

VizualnoVikibesedilo

Znotrajvrstično

Redakcija: 03:40, 12. junij 2013

Ogrica tudi sivka (znanstveno ime Vimba vimba) je evropska sladkovodna riba iz družine pravih krapovcev (Ciprinidae)-

Opis

Ogrica ima visoko, bočno močno stisnjeno telo s podolgovato glavo s podstojnimi usti, ki se zožujejo v značilen »gobček«. Luske so pri ogrici različne velikosti, pri glavi so drobne, ob pobočnici pa velike. Po zgornji strani telesa je ogrica sivo-modre barve, enake barve sta tudi hrbtna in repna plavut, ostale pa so rumenkaste barve, le ob korenu so temnejših odtenkov. Ob drsti postane zgornja stran skoraj povsem črna, plavuti in škržni poklopci pa postanejo živo oranžne barve.

Ogrica spolno dozori v tretjem ali četrtem letu starosti, drsti pa se od marca do aprila v podobnem okolju kot podust, torej v čistih predelih rečne struge, kjer ni mulja ali peska. V času drsti se, sicer samotarska riba, združuje v velike jate. Samica odlaga lepljive ikre (od 80.000 do 300.000) na rečna tla.

Ogrica zraste do 50 cm (običajno le med 20 in 30 cm) in lahko doživi do 15 let. Njena glavna hrana so razni talni nevretenčarji.

Razširjenost

Življenjsko okolje ogrice so srednji tokovi rek (mrenski ali ploščičev pas) ali čista jezera. Razširjena je od porečja Elbe na zahodu pa vse do Kaspijskega jezera na vzhodu. Na severu je razširjena do južne Švedske in Finske in na jugu do donavskega in vardarskega porečja, vendar le v rekah, ki se izlivajo v Črno morje. Pri nas naseljuje Savo, Dravo, Muro, Krko, Kolpo ter Sotlo in dele Ljubljanice.

@@ Vrstica 4: / Vrstica 4: @@
 | image vidth = 240px
 | status = LR/lc | status_system = iucn2.3
-| regnum = [[Animalia]] (živali)
+| regnum = [[Živali|Animalia]] (živali)
-| phylum = [[Chordata]] (strunarji)
+| phylum = [[Strunarji|Chordata]] (strunarji)
-| classis = [[Actinopterygii]] (žarkoplavutarice)
+| classis = [[Žarkoplavutarice|Actinopterygii]] (žarkoplavutarice)
-| ordo = [[Cypriniformes]] (krapovci)
+| ordo = [[Krapovci|Cypriniformes]] (krapovci)
-| familia = [[Cyprinidae]] (pravi krapovci)
+| familia = [[Pravi krapovci|Cyprinidae]] (pravi krapovci)
 | genus = ''[[Vimba]]''
 | species = '''''V. vimba'''''
@@ Vrstica 15: / Vrstica 15: @@
 }}
-'''Ogrica''' tudi '''sivka''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Vimba vimba''''') je [[Evropa|evropska]] [[sladkovodne ribe|sladkovodna riba]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[Pravi krapovci|pravih krapovcev]] (Ciprinidae)-
+'''Ogrica''' tudi '''sivka''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Vimba vimba''''') je [[Evropa|evropska]] [[sladkovodna riba]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[Pravi krapovci|pravih krapovcev]] (Ciprinidae)-
 == Opis ==
 Ogrica ima visoko, bočno močno stisnjeno [[telo]] s podolgovato [[glava|glavo]] s podstojnimi [[usta|usti]], ki se zožujejo v značilen »gobček«. [[Luske]] so pri ogrici različne velikosti, pri glavi so drobne, ob [[pobočnica|pobočnici]] pa velike. Po zgornji strani telesa je ogrica sivo-modre barve, enake barve sta tudi hrbtna in repna [[plavut]], ostale pa so rumenkaste barve, le ob korenu so temnejših [[odtenek|odtenkov]]. Ob [[drst]]i postane zgornja stran skoraj povsem črna, plavuti in [[škrge|škržni]] poklopci pa postanejo živo oranžne barve.
-Ogrica spolno dozori v tretjem ali četrtem letu starosti, drsti pa se od marca do aprila v podobnem okolju kot [[podust]], torej v čistih predelih [[reka|rečne]] [[struga|struge]], kjer ni [[mulj]]a ali [[pesek|peska]]. V času drsti se, sicer samotarska riba, združuje v velike [[jata|jate]]. Samica odlaga lepljive [[ikre]] (od 80.000 do 300.000) na rečna tla.
+Ogrica spolno dozori v tretjem ali četrtem letu starosti, drsti pa se od marca do aprila v podobnem okolju kot [[podust]], torej v čistih predelih [[reka|rečne]] [[struga|struge]], kjer ni [[mulj]]a ali [[pesek|peska]]. V času drsti se, sicer samotarska riba, združuje v velike [[jata|jate]]. Samica odlaga lepljive [[ikra|ikre]] (od 80.000 do 300.000) na rečna tla.
 Ogrica zraste do 50 [[centimeter|cm]] (običajno le med 20 in 30&nbsp;cm) in lahko doživi do 15 let. Njena glavna hrana so razni talni [[nevretenčarji]].
 == Razširjenost ==
-Življenjsko okolje ogrice so srednji tokovi rek ([[mrenski pas|mrenski]] ali [[ploščičev pas]]) ali čista [[jezero|jezera]]. Razširjena je od [[porečje|porečja]] [[Elba|Elbe]] na zahodu pa vse do [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]] na vzhodu. Na severu je razširjena do južne [[Švedska|Švedske]] in [[Finska|Finske]] in na jugu do [[donavsko porečje|donavskega]] in [[vardarsko porečje|vardarskega porečja]], vendar le v rekah, ki se izlivajo v [[Črno morje]]. Pri nas naseljuje [[Sava|Savo]], [[Drava|Dravo]], [[Mura|Muro]], [[Krka|Krko]], [[Kolpa|Kolpo]] ter [[Sotla|Sotlo]] in dele [[Ljubljanica|Ljubljanice]].
+Življenjsko okolje ogrice so srednji tokovi rek ([[mrenski pas|mrenski]] ali [[ploščičev pas]]) ali čista [[jezero|jezera]]. Razširjena je od [[porečje|porečja]] [[Elba|Elbe]] na zahodu pa vse do [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]] na vzhodu. Na severu je razširjena do južne [[Švedska|Švedske]] in [[Finska|Finske]] in na jugu do [[donava|donavskega]] in [[vardarsko porečje|vardarskega porečja]], vendar le v rekah, ki se izlivajo v [[Črno morje]]. Pri nas naseljuje [[Sava|Savo]], [[Drava|Dravo]], [[Mura|Muro]], [[Krka|Krko]], [[Kolpa|Kolpo]] ter [[Sotla|Sotlo]] in dele [[Ljubljanica|Ljubljanice]].
 [[Kategorija:Sladkovodne ribe]]