Stockholmski sindrom: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1: Vrstica 1:
Je identifikacija z agresorjem. Je psihološki fenomen, ko žrtev razvije čustveno navezanost na ugrabitelja.
'''Stockholmski sindrom''' (tudi '''Štokholmski sindrom''') je identifikacija z agresorjem. Je psihološki fenomen, ko žrtev razvije čustveno navezanost na ugrabitelja.


Stockholmski sindrom (Štokholmski sindrom) je dobil ime po bančnem ropu v Stockholmu na Švedskem leta 1973, v katerem je več bančnih uslužbencev, ki so bili zadržani kot talci, razvilo čustveno navezanost na oba ugrabitelja in ju, po tem ko so bili po šestih dneh osvobojeni, celo branili.
Ime je po bančnem ropu v Stockholmu na Švedskem leta 1973, v katerem je več bančnih uslužbencev, ki so bili zadržani kot talci, razvilo čustveno navezanost na oba ugrabitelja in ju, po tem ko so bili po šestih dneh osvobojeni, celo branili. Sindrom je uveljavil kriminalist in psihiater Nils Bejerot, definiral pa ga je psihiater Frank Ochberg.
Sindrom je uveljavil kriminalist in psihiater Nils Bejerot, definiral pa ga je psihiater Frank Ochberg.


{{Psych-stub}}
Povzeto po [[Wikipedia:Stockholm syndrome]].

[[Kategorija:Psihologija]]

Redakcija: 08:13, 8. junij 2013

Stockholmski sindrom (tudi Štokholmski sindrom) je identifikacija z agresorjem. Je psihološki fenomen, ko žrtev razvije čustveno navezanost na ugrabitelja.

Ime je po bančnem ropu v Stockholmu na Švedskem leta 1973, v katerem je več bančnih uslužbencev, ki so bili zadržani kot talci, razvilo čustveno navezanost na oba ugrabitelja in ju, po tem ko so bili po šestih dneh osvobojeni, celo branili. Sindrom je uveljavil kriminalist in psihiater Nils Bejerot, definiral pa ga je psihiater Frank Ochberg.