Korenjenje: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Addbot (pogovor | prispevki)
m Bot: Migracija 32 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q601053
m m/pnp
Vrstica 1: Vrstica 1:
'''Korénjenje''' je [[matematika|matematična]] [[matematična operacija|operacija]], ki deluje obratno kot [[potenciranje]]. Korenjenje zapišemo s [[matematični simbol|simbolom]]
'''Korénjenje''' je [[matematika|matematična]] [[matematična operacija|operacija]], ki deluje obratno kot [[potenciranje]]. Korenjenje zapišemo s [[matematični simbol|simbolom]] <math>\sqrt[n]{a}</math> (beri: ''n''-ti koren iz ''a''). Število a imenujemo ''korenjenec'' ali ''radikand'', število ''n'' pa je ''stopnja'' korena ali korenski ''eksponent'' (''n'' je običajno [[naravno število]]). Korenjenec označimo z [[vezna črta|vezno črto]].
<math>\sqrt[n]{a}</math> (beri: ''n''-ti koren iz ''a''). Število a imenujemo ''korenjenec'' ali ''radikand'', število ''n'' pa je ''stopnja'' korena ali korenski ''eksponent'' (''n'' je običajno [[naravno število]]). Korenjenec označimo z [[vezna črta|vezno črto]].


Vrednost ''n''-tega korena iz ''a'' je število ''x'', za katero velja:
Vrednost ''n''-tega korena iz ''a'' je število ''x'', za katero velja:
Vrstica 8: Vrstica 7:
<ol>
<ol>
<li>
<li>
Če je ''n'' liho število, potem za poljuben realen ''a'' obstaja točno eno ustrezno realno število ''x''.<br />
Če je ''n'' liho število, potem za poljuben realen ''a'' obstaja točno eno ustrezno [[realno število]] ''x''.

Zgledi:
Zgledi:
:<math>\sqrt[3]{125}=5</math>
:<math>\sqrt[3]{125}=5</math>
Vrstica 15: Vrstica 15:
</li>
</li>
<li>
<li>
Če je ''n'' sodo število, potem za negativen ''a'' ustrezni ''x'' v [[realna števila|realnem]] sploh ne obstaja.<br />
Če je ''n'' sodo število, potem za negativen ''a'' ustrezni ''x'' v realnem sploh ne obstaja.

Če je ''n'' sodo število in ''a'' pozitiven, pa v množici realnih števil obstajata kar dve možnosti za ''x''. Zato velja dogovor, da je rezultat korena sode stopnje tisto ''nenegativno'' šteilo, za katero velja ''x''<sup>''n''</sup>&nbsp;=&nbsp;''a''.<br />
Če je ''n'' sodo število in ''a'' pozitiven, pa v množici realnih števil obstajata kar dve možnosti za ''x''. Zato velja dogovor, da je rezultat korena sode stopnje tisto ''nenegativno'' šteilo, za katero velja ''x''<sup>''n''</sup>&nbsp;=&nbsp;''a''.
Zgledi:<br />

Zgledi:
:<math>\sqrt[4]{81}=3</math>
:<math>\sqrt[4]{81}=3</math>
:<math>\sqrt[6]{64}=2</math>
:<math>\sqrt[6]{64}=2</math>

Redakcija: 14:48, 5. junij 2013

Korénjenje je matematična operacija, ki deluje obratno kot potenciranje. Korenjenje zapišemo s simbolom (beri: n-ti koren iz a). Število a imenujemo korenjenec ali radikand, število n pa je stopnja korena ali korenski eksponent (n je običajno naravno število). Korenjenec označimo z vezno črto.

Vrednost n-tega korena iz a je število x, za katero velja: xn = a.

Pri tem ločimo dva primera:

  1. Če je n liho število, potem za poljuben realen a obstaja točno eno ustrezno realno število x. Zgledi:
  2. Če je n sodo število, potem za negativen a ustrezni x v realnem sploh ne obstaja. Če je n sodo število in a pozitiven, pa v množici realnih števil obstajata kar dve možnosti za x. Zato velja dogovor, da je rezultat korena sode stopnje tisto nenegativno šteilo, za katero velja xn = a. Zgledi:
    v množici realnih števil ne obstaja.

Posebnosti:

  • V matematiki praviloma ne uporabljamo »prvega korena«, saj za n = 1 velja (tj.: prvi koren je identična funkcija).
  • Pri drugem korenu eksponent 2 po navadi izpuščamo: . Drugi koren imenujemo tudi kvadratni koren.
  • Tretji koren imenujemo tudi kubični koren.

Korenska funkcija

Korenska funkcija je funkcija, ki se jo da zapiasti z enačbo oblike

Korenska funkcija obstaja za katerikoli realen n različen od 0, vendar je običajno n naravno število večje od 1.

Glej tudi