Forma viva: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Addbot (pogovor | prispevki)
m Bot: Migracija 1 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q1437373
slika iz Zbirke
Vrstica 1: Vrstica 1:
[[Slika:Achiam - Hommage aux patriotes tombés pour la liberté (Portoroz).JPG|thumb|300px|Forma viva v [[Portorož]]u: skulptura ''Poklon domoljubom, umrlim za svobodo'', avtor [[Achiam]], 1963]]

'''Forma viva''' je mednarodno [[kiparstvo|kiparsko]] delovno srečanje ali [[simpozij]], lahko pa pomeni tudi [[prostor]], kjer so bili kipi narejeni in kjer stojijo.
'''Forma viva''' je mednarodno [[kiparstvo|kiparsko]] delovno srečanje ali [[simpozij]], lahko pa pomeni tudi [[prostor]], kjer so bili kipi narejeni in kjer stojijo.



Redakcija: 17:42, 2. junij 2013

Forma viva v Portorožu: skulptura Poklon domoljubom, umrlim za svobodo, avtor Achiam, 1963

Forma viva je mednarodno kiparsko delovno srečanje ali simpozij, lahko pa pomeni tudi prostor, kjer so bili kipi narejeni in kjer stojijo.

Zgodovina

Prvi kiparski simpozij - Formo vivo - je pripravil Karl Prantl v kamnolomu St. Margarethen v Avstriji leta 1959. Tega simpozija sta se tedaj udeležila tudi dva slovenska kiparja, Janez Lenassi in Jakob Savinšek, katera sta bila tudi pobudnika prve slovenske forme vive v Portorožu (na polotoku Seča) in v Kostanjevici na Krki leta 1961.

Nato so sledile še forma vive iz betona v Mariboru ter litega železa v Ravnah na Koroškem, v današnjem času pa so nastale še v Makolah (mešani materiali) ter Izoli (valobran iz kamnov skalometa).



Pravila

  • Organizator se zaveže da preskrbi udeležencem potreben material, orodja, prostor in bivalne pogoje, po dogovoru tudi prehrano.
  • Organizator omeji čas bivanja na delovišču.
  • Kiparjem je puščena svoboda izraznih načinov.
  • Organizator postane lastnik kipov, ustvarjenih na forma vivi.

Forma vive v Sloveniji

Zunanje povezave

Viri in literatura

  • BREULJ Lusi, "Forma viva e il dibattito sulla scultura contemporanea in Slovenia", magistersko delo - oddelek Umetnostna zgodovina, mentor dr. De Grassi, Univerza v Trstu, Trst (Italija), it., 202, 2012.