Idrija

Za druge pomene glej Idrija (razločitev).

Idrija
Idrija Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°0′4.74″N 14°1′19.59″E
Država	Slovenija
Statistična regija	Goriška regija
Tradicionalna pokrajina	Primorska
Občina	Idrija
Nadm. višina	334,5 m
Prebivalstvo
• Skupno	5.878
Časovni pas	UTC+1 (CET)
• Poletni	UTC+2 (CEST)
Poštna številka	5280 Idrija
Zemljevidi	Najdi.si Geopedia

Idrija (italijansko Idria) je mesto v Republiki Sloveniji in sedež istoimenske občine, ki leži v vzhodnem delu predalpske Slovenije. Znana je predvsem po rudniku živega srebra in čipkah.

Zgodovina

Živosrebrna ruda

Če govorimo o Idriji, ne moremo mimo rudnika živega srebra. Idrija danes najverjetneje sploh ne bi obstajala, če konec 15. stoletja na tem območju ne bi odkrili zelo bogatega nahajališča živosrebrne rude. Po legendi je leta 1490 škafar, izdelovalec lesenih posod, v potoku na območju sedanje Idrije odkril svetlikajočo se snov, za katero se je kasneje ugotovilo, da je živo srebro. Na tem mestu so rudarji v spomin na odkritje že leta 1500 postavili kapelico (in kasneje cerkev Svete Trojice). Kmalu so se začeli priseljevati rudarji iz nemških, italijanskih in čeških dežel, ki so iskali rudo. Večjega odkritja ni bilo do 22. junija 1508, ko so rudarji odkrili veliko živosrebno žilo. Zaradi pomembnosti odkritja se na ta dan praznuje praznik Občine Idrija, sv. Ahac, ki goduje na ta dan, pa je postal zavetnik idrijskih rudarjev. Med letoma 1522–1533 je bil zgrajen grad Gewerkenegg, ki je služil kot rudniški grad za domovanje uprave in skladiščenje živega srebra.

Zaradi izrednega pomena je rudnik leta 1575 kupila avstrijska cesarska vlada, ki je rudnik modernizirala. Leta 1607 je bila Idrija izločena iz tolminskega gospostva. Nastalo je posebno idrijsko gospostvo, ki mu je načeloval rudniški upravnik. Konec 17. stoletja je Idrija že prerasla v naselje z okrog 1500 prebivalci. V 18. stoletju pa je sledil vzpon - mesto je postalo pomembno industrijsko središče, vanj pa so začeli prihajati največji svetovni strokovnjaki. V tistem času je idrijski rudnik pokrival kar 5 % proračunskih izdatkov avstrijskega cesarstva. Skupaj z rudnikom se je razvijalo tudi mesto. Konec 18. stoletja sta bila zgrajena žitno skladišče in gledališka stavba, ki danes velja za najstarejšo ohranjeno gledališko stavbo na Slovenskem.

V drugi polovici 18. stoletja je imela Idrija najbolje organizirano zdravstveno službo na področju sedanje Slovenije. Med znanimi osebnostmi, ki so delale v Idriji, sta tudi Giovanni Antonio Scopoli (1732–1788), ki je napisal prvo knjigo o kranjski flori z naslovom Flora Carniolica, in Balthasar Hacquet (1739-1815), čigar knjiga Oryctographia Carniolica je temelj slovenske geologije in mineralogije.

Razcvet mesta je za kratek čas ustavila okupacija Francozov ob prelomu na 19. stoletje. Mesto se je po odhodu Francozov znova počasi stabiliziralo in doživelo najboljša leta malo pred 1. svetovno vojno. V drugi polovici 19. stoletja je Idrija postala drugo največje mesto na Kranjskem (takoj za Ljubljano). Zaradi pomembne vloge mesta je bila leta 1901 ustanovljena realka, prva, na kateri se je poučevalo v slovenskem jeziku. Med prvo svetovno vojno je rudnik razumljivo stagniral, saj je bilo poslovanje oteženo zaradi bližnje Soške fronte. Ko je Idrija po vojni skladno z rapalsko pogodbo prišla pod italijansko oblast, je rudnik nazadoval zaradi nenaklonjenosti italijanske države. Po drugi svetovni vojni, ko je Idrija po pogodbi iz leta 1947 prišla pod Jugoslavijo, se je začela zadnja modernizacija rudnika, v kateri so med drugim uvedli rotacijske peči in prevoz rude z žičnico. Rudnik so začeli zapirati v 80. letih 20. stoletja, ko je živemu srebru zaradi njegove množične opustitve v industriji na borzah izrazito padla vrednost. Obenem pa je vsebnost živega srebra v idrijski rudi dosegala tako nizke vrednosti, da proizvodnja ni bila več profitabilna.

Po zaključju rudarske dejavnosti se je v mestu razvila industrija, ki je omogočila, da mesto po zaprtju rudnika ni začelo propadati. Idrija je bila leta 2011 izbrana za Alpsko mesto leta, naslednje leto pa je bila sprejeta na UNESCOV seznam svetovne kulturne dediščine. Idrija se skupaj z drugimi alpskimi mesti v društvu Alpsko mesto leta zavzema za trajnostni razvoj v Alpah in za uresničevanje Alpske konvencije.

V skoraj 500 letih rudarjenja je bilo izkopanih okrog 700 kilometrov rovov, kar je enako razdalji od Idrije do Berlina.

Geografija

Lega

Idrija leži v kotlini v osrčju Idrijskega hribovja. Skozi mesto teče reka Idrijca, ki izvira na bližnji Vojskarski planoti. Ob tektonski prelomnici se stikata predalpski in kraški svet, na območju pa se je kot posledica pestre geološke aktivnosti razvilo idrijsko rudišče.

Slika:Idrija-pogled.JPG

Pogled na mesto

V okolici mesta je veliko lesnih in vodnih virov, kar je igralo pomembno vlogo pri delovanju rudnika.

Rudišče

Idrijsko rudišče se razteza pod površjem Idrije v smeri SZ-JV. V dolžino meri 1500 m, v širino pa od 300 do 600 m. Uvršča se med monomineralna rudišča, kar pomeni, da čistost živega srebra dosega 99,9 %. Rudišče je nastalo pred 230 milijoni let, njegova posebnost pa je samorodno živo srebro, ki se najpogosteje nahaja v obliki kapljic v plasteh skrilavca.

Znamenitosti

500-letno rudarjenje je pustilo sledi po vsem mestu. V okviru Mestnega muzeja Idrija si je mogoče ogledati grad Gewerkenegg, rudarsko hišo, jašek Frančiške in idrijsko kamšt. V rudnik je mogoče vstopiti skozi najstarejši vhod, Antonijev rov. Poleg tega sta v Idriji na ogled še akvarij in vojni muzej.

Kultura

Rudnik je Idriji omogočil razvoj izobraževalnih in kulturnih ustanov in v mesto pripeljal tudi čipko. Začetki šolstva v Idriji so povezani s protestanti, ki so proti koncu 16. stoletja v Idriji ustanovili prvo šolo. V Idriji so korenine slovenskega strokovnega šolstva: rudnik je namreč leta 1728 ustanovil tehniško in zemljemersko šolo. Leta 1901 pa je bila v Idriji ustanovljena prva realka s poukom v slovenskem jeziku, danes Gimnazija Jurija Vege.

Slika:Ahacijev trg, Idrija2.JPG

Ahacijev trg z žitnim skladiščem (Magazinom) in gledališčem

V Idriji je ohranjena najstarejša gledališka stavba na Slovenskem, ki so jo zgradili okrog leta 1770.

Idrijska čipka

Idrijska čipka je pomemben del slovenske kulturne dediščine, ki se je skozi čas ohranjala in razvijala. Idrijčani veščino klekljanja idrijske čipke, eno najzahtevnejših ročnih spretnosti, ohranjajo živo in prisotno tudi z vsakoletnim tradicionalnim mednarodnim Festivalom idrijske čipke.

Kulinarika

Idrija z okolico ponuja značilne jedi, sladice in pijače. Idrijski žlikrofi, pripravljeni iz testa in polnjeni s krompirjevim nadevom, so s svojo značilno obliko najprepoznavnejša evropsko zaščitena praznična jed idrijskih gospodinj. Največkrat so postreženi z bakalco - jedjo iz ovčjega mesa in zelenjave. Druge značilne idrijske jedi so zeljševka, ocvirkovca, smukavc in štruklji. Ob vsaki hiši v mestu je nekoč rasel pelinov grm. Rudarji so pelin kuhali in »pelinovko« mešali s špiritom v geruš, pelinovo grenčico.

Gospodarstvo

Mesto je dolga stoletja slonelo na rudniku živega srebra. Ko so ga v 70. letih 20. stoletja zaprli, pa se je gospodarstvo mesta prestrukturiralo. Iz bogate inženirske dediščine živega srebra sta nastala koncern Kolektor in korporacija Hidria. V Idriji je bila stopnja brezposelnosti vse do začetka gospodarske krize izredno nizka. V zadnjih letih je brezposelnost sicer narasla, vendar je še vedno nižja kot drugod po Sloveniji.

Turizem

Leta 1953 je prišlo do ustanovitve Mestnega muzeja Idrija, ki je dobil v upravljanje grad Gewerkenegg, Idrija. Resneje se je o možnostih turističnega razvoja začelo razmišljati po zaprtju rudnika 1987. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo leta 2012 v občini Idrija 11859 prenočitev. Glavna upravnika objektov sta Mestni muzej Idrija in Rudnik živega srebra v zapiranju.

Unesco

Po sklepu Odbora za svetovno dediščino UNESCO je bil večji del mesta Idrije leta 2012 sprejet na seznam svetovne in kulturne dediščine UNESCO. S tem je Idrija po Škocjanskih jamah in ljubljanskih koliščih postala tretja slovenska znamenitost, ki je uvrščena na ta seznam. Idrija je kandidirala skupaj z španskim Almadenom, kjer je bil v preteklosti največji rudnik živega srebra na svetu.

Geopark Idrija

Leta 2008 se je na pobudo Rudnika živega srebra Idrija in Občine Idrija začelo z oblikovanjem Geoparka Idrija. Geopark, ki zajema območje skoraj celotne občine Idrija, kandidira za uvrstitev na seznam EGN (European Geoparks Network). Ob varovanju, promociji in trženju geološke in druge dediščine je cilj uvrstitve na seznam zlasti možnost za hitrejši razvoj podeželja.

Znane osebnosti

Naštete so osebnosti, ki so se v mestu rodile ali pa delovale.

• Stanko Bloudek
• Giovanni Antonio Scopoli
• Balthasar Haquet
• Aleš Čar
• Ivanka Ferjančič
• Pier Paolo Pasolini
• Vladimír Karfík
• Zorko Prelovec

Mednarodno sodelovanje

Idrija je pobratena ali sodeluje z večimi mesti.

• Aumetz
• Lepoglava
• Almaden

Viri

• Ivana Leskovec, Martina Peljhan (2009). Zgodba o petstoletnem srebrnem studencu. Občina Idrija in Rudnik živega srebra Idrija. ISBN 978-961-90052-8-6.

Glej tudi

• Seznam mest v Sloveniji
• New Idria - rudarsko mesto v Kaliforniji v Združenih državah Amerike, ki je ime dobilo po Idriji

Zunanje povezave

• Idrija, uradna stran občine]
• Turistični portal mesta Idrija
• Geopark Idrija
• Festival idrijske čipke