Ford Motor Company: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vinko48 (pogovor | prispevki)
Vrstica 66: Vrstica 66:
24. oktobra 2012 je Ford naznanil za bo do leta 2014 zaprl tovarno v Genku, Belgija.
24. oktobra 2012 je Ford naznanil za bo do leta 2014 zaprl tovarno v Genku, Belgija.
=== Daljni vzhod in države ob Pacifiškem oceanu ===
=== Daljni vzhod in države ob Pacifiškem oceanu ===
Ford je je odprl prvo joint venture tovarno na Kitajskem leta 2001. To je šest let po otvoritvi GM in več kot 10 let po otvoritvi Volkswagneove tovarne na Kitajskem. Leta 2013 je povečal proizvodne zmogljivosti na 600.000 na leto. Ford ima na Kitajskem 2,5% tržni delež.

V Avstraliji in Novi Zelandiji je popularen Fold Falcon. S svojim tekmecem Holden Commodore sta vozilna modela in predstavljata 20% vsega trga osebnih vozil. Po nakupu deleža v japonskem proizvajalcu Mazda leta 1979 so začeli ponujati tudi Mazdo 323 in Mazdo 626 kot Ford Laser in Ford Telstar kot nadomestilo za prejšnja Ford Escort in Cortina.

Ford je kupil tudi delež v Južnkorejskem proizvajalcu Kia ampak ga je kasneje prodal podjetju Hyundai.

V aziji je Ford prisoten v Maleziji, Singaporju, Honk Kongu, Filipih ,Tajvanu in Tajskem.


=== Ford Japonska ===
=== Ford Japonska ===

Redakcija: 07:56, 14. maj 2013

Ford Motor Company
Tipkorporacija
PanogaAvtomobilska industrija
Ustanovitev1903
SedežZdružene države Amerike Derborn, ZDA
Ključni ljudjeZdružene države Amerike Alan Mulally,Direktor
Produktiautomobili
traktorji
tovornjaki
PrihodekRast $146,3 milijard (2008)
Operat. dobiček6.276.000.000 ameriški dolar (2022) Uredi v Wikpodatkih
Čisti dobiček−1.981.000.000 ameriški dolar (2022) Uredi v Wikpodatkih
Št. zaposlenih246.000(2008)
Spletna stranwww.ford.com

Ford Motor Company (oziroma krajše Ford) je ameriška multinacionalka in tretji največji proizvajalec avtomobilov na svetu, glede na prodajo v letu 2005. Bazirano je v kraju Dearborn (Michigan), predmestju Detroita. Ford je ustanovil Henry Ford leta 1903. Podjetje ima v lasti mnoge globalne znamke, Lincoln in Mercury v ZDA, Jaguar, Aston Martin in Land Rover v Veliki Britaniji ter Volvo na Švedskem. V lasti ima tudi tretjinski delež Mazde.

Ford je bil eno od petstotih največjih korporacij na svetu glede na prihodek v letu 1999 in ena od korporacij z največjim profitom. Toda v zadnjih letih ni bilo več tako uspešno, saj ni povečalo tržnega deleža v ZDA vse od leta 1995.

Ford je vpeljal nove metode za vele proizvodnjo avtomobilov in vodstvo industrijske delavne sile, posebej pa je bil uspešen na področju proizvodnje z uporabo tekočega traku. Henry Fordova kombinacija zelo učinkovitih tovarn, dobro plačanih delavcev in poceni proizvodnje je od leta 1914 v svetu znana kot fordizem.


Zgodovina

20. stoletje

Henry Ford je prvi poskus z avtomobilskim podjetjem pod svojim imenom je bilo Henry Ford Company, 3. novembra 1901, ki je postalo Cadillac Motor Company, 22. avgusta 1902, ko je Ford zapustil, s pravicami do njegovega imena.

21. stoletje

Poslovne zadeve

Nadzorni svet in uprava

Člani nadzornega sveta podjetja Ford od leta 2012 naprej so: Richard A. Gephardt, Stephen Butler, Ellen Marram, Kimberly Casiano, Alan Mulally (Predsednik in CEO), Edsel Ford II, Homer Neal, William Clay Ford Jr. (Executive Chairman), Jorma Ollila, Irvine Hockaday Jr., John L. Thornton, in William Clay Ford, Sr. (Director Emeritus).[1]

Člani uprave so: Lewis Booth (Executive Vice President, Chairman (PAG) in Ford of Europe), Mark Fields (Executive Vice President, President of The Americas), Donat Leclair (Executive Vice President and CFO), Mark A. Schulz (Executive Vice President, President of International Operations), in Michael E. Bannister (Group Vice President; Chairman & CEO Ford Motor Credit).[1] Paul Mascarenas (Vice President of Engineering, The Americas Product Development)

Poslovni rezultati

Leta 2010 je Ford posloval z dobičkom v vrednosti 6,6 miljarde dolarjev in zmanjšal dolg podjetja iz 33,6 miljard na 14,5 miljard dolarjev in tako zmanjšal stroške obresti za miljardo dolarjev in tako še izboljšal rezultat leta 2009, ko so poslovali z dobičkom v vrednosti 2,7 miljarde dolarjev. V ZDA je bilo leta 2010 najbolje prodajano vozilo serije F. Prodali so 528349 poltovornjakov serije F, kar je 27,7% povečanje glede na leto 2009. Celotna prodaja vozil je znašala 1,9 milijona, torej je bilo vsako četrto vozilo iz serije F. [2][3] In the U.S., the

Prodaja poltovornjakov ima zelo velik delež pri dobičku Forda.[4] Fordovo prestrukturiranje je vključevalo prodajo hčerinskega podjetja Hertz Rent-a-Car družbi z zasebnim kapitalom za $15 miljard dolarjev. Prodaja je bila zaključena 22 decembra, 2005.

Poslovanje

Ford ima tovarne po celem svetu. Ima tovarne v ZDA, Kanadi, Mehiki, na Kitajskem, v Združenem kraljestvu, Nemčiji, Turčiji, Braziliji, Argentini, Avstraliji in Južni Afriki. Sodeluje tudi z ruskim proizvajalcem GAZ.

Severna Amerika

V prvih petih mesecih leta 2010 je glede na leto 2009 prodaja vozil v ZDA narasla za 17% na 4,6 milijona vozil in poltovarnjakov. Povečanje je v večini zaradi preloženih nakupov zaradi recesije v letu 2009. Prodaja posameznim kupcem se je povečala za 13%, prodaja večjim kupcem pa za 32%. [5]

Prodaja pri večjih kupcih se je povečala za 37% takoj ko je Ford objavil povečanje prodaje za 23% [6]

V prvih sedmih mesecih 2010 se je prodaja povečala za 24% vključujoč tako maloprodajo kot veleprodajo. Prodaja večjim kupcem se je v enakem obdobju povečala za 35% na 386000 vozil, medtem ko se je prodaja posameznim kupcem povečala za 19%.

Evropa

Na začetku sta Ford Nemčija in Ford Velika Britanija proizvajali različne modele vozil do konca šestdesetih 20. stoletja. Le Ford Escort in Ford Capri sta si bila enaka. Kasneje sta si enaka postala Ford Taunus in Ford Cortina seveda eden z volanom na levi, drugi na desni. Racionalizacija proizvodnje je pomenila, da se je veliko modelov začelo proizvajati izven Velike Britanije npr. v Belgiji, Španiji in Nemčiji.

Leta 1982 je Ford Sierra zamenjal modela Taunus in Cortina, kar je vzbudilo veliko kritik.

Ford je šel korak naprej z prodajo modelov Mondeo, Focus in Fiesta po celem svetu, vendar se razen modela Focus v ZDA niso prijeli. Ob predstavitvi leta 2000 je bil model Focus najbolj prodajano vozilo v ZDA v svojem razredu.

Februarja 2002, je Ford po devetdesetih letih končal proizvodnjo osebnih vozil v Veliki Britaniji. Ostala je proizvodnja Transita v tovarni v Southamptonu, motorjev v Bridgendu in Dagenhamu ter menjalnikov v Halewoodu. Ravoj evropskega Forda je bil razdeljen med Dunton in Essex (pogonski sklop, Fiesta/Ka in komercialna vozila) in Cologne (karoserija, šasija, električni deli, Focus, Mondeo) v Nemčiji. Ford je proizvajal tudi komercialna vozila iz skupine Thames, čeprav se to ime ni uporabljalo že od leta 1965. Drugod v kontinentalni evropi Ford proizvaja Mondea v Genk (Belgija), Fiesto v Valenciji (Španija) in v Cologne (Nemčija), model Ka in Focus v Valenciji, v Saarlouis(Nemčija) in Vsevolozhsk (Rusija). Model Transit se proizvaja v Kocaeli (Turčija), Southampton (Velika Britanija) in Transit Connect v Kocaeliju.

Ford proizvaja tudi v Turčiji, na Portugalskem in v Romuniji.

24. oktobra 2012 je Ford naznanil za bo do leta 2014 zaprl tovarno v Genku, Belgija.

Daljni vzhod in države ob Pacifiškem oceanu

Ford je je odprl prvo joint venture tovarno na Kitajskem leta 2001. To je šest let po otvoritvi GM in več kot 10 let po otvoritvi Volkswagneove tovarne na Kitajskem. Leta 2013 je povečal proizvodne zmogljivosti na 600.000 na leto. Ford ima na Kitajskem 2,5% tržni delež.

V Avstraliji in Novi Zelandiji je popularen Fold Falcon. S svojim tekmecem Holden Commodore sta vozilna modela in predstavljata 20% vsega trga osebnih vozil. Po nakupu deleža v japonskem proizvajalcu Mazda leta 1979 so začeli ponujati tudi Mazdo 323 in Mazdo 626 kot Ford Laser in Ford Telstar kot nadomestilo za prejšnja Ford Escort in Cortina.

Ford je kupil tudi delež v Južnkorejskem proizvajalcu Kia ampak ga je kasneje prodal podjetju Hyundai.

V aziji je Ford prisoten v Maleziji, Singaporju, Honk Kongu, Filipih ,Tajvanu in Tajskem.

Ford Japonska

Južna Amerika

Afrika in Bližnji vzhod

Produkti in storitve

Avtomobili

Od leta 2012 Ford Motor Company prodaja v svetu široko paleto avtomobilov pod znamko Ford in v ZDA dodaten razpon luksuznih avtomobilov pod znamko Lincoln. Družba je v svoji zgodovini prodajala avtomobile pod številnimi drugimi znamkami. Blagovno znamko Mercury je Ford predstavil leta 1939 in je ostala v proizvodnji do leta 2011, ko so jo zaradi slabe prodaje ukinili.[7] Leta 1958 je Ford predstavil znamko Edsel, toda slaba prodaja je že leta 1960 pripeljala do njene opustitve. Leta 1985 je Ford Europa na ameriškem trgu uvedel znamko Merkur, tudi ta je bila leta 1989 opuščena. Leta 1989 Ford pridobi pod svoje okrilje britanskega proizvajalca športnih avtomobilov Aston martin, ki ga 12. marca 2007 proda[8] vendar obdrži 15% delež.[9][10][11] Leta 1999 Ford kupi švedski Volvo Cars[12] in ga leta 2010 proda Zhejiang Geely Holding Group. Novembra 2008 zmanjša svoj delež v japonski Mazdi iz kontrolnih 33,4% na 13,4% nekontrolni delež.

Motošport

Formula 1
Rubens Barrichello s Stewartom v sezoni 1997
Henry Ford (ok. 1919)

Ford je bil močno udeležen v svetu Formule 1 kot dobavitelj motorjev med sezonama 1967 in 2004. Motorje je razvijalo podjetje Cosworth, ki je bil v lasti Forda do leta 2004. Dirkalniki s Fordovimi motorji so med sezonama 1967 in 2003 zmagali na 176 dirkah z moštvi kot so Lotus in McLaren. Ford je vstopil v Formulo 1 kot konstruktor v sezoni 2000 z moštvom Jaguar Racing, po tem ko so kupili Stewart Grand Prix, moštvo s katerim so bili povezani že od leta 1997. Jaguar je imel v Formuli 1 zelo slabe uspehe in po turbulentnih petih sezonah se je Ford umaknil s prodajo moštva Jaguar Racing Red Bullu in Coswortha Geralda Forsytheju in Kevinu Kalkhovnu po sezoni 2004.


Okoljske pobude

Stisnjen zemeljski plin

Alternativna vozila na fosilna goriva,so nekateri modeli Forda : Crown Victorie,zlasti vozila taksi služb. Delujejo na stisnjen zemeljski plin. Nekatera vozila imajo dvojni rezervoar,bencinski in pa plinski. Tako lahko preko izbirnega stikala menjamo gorivo.

Prilagodljiva goriva za vozila

Ford Focus Flexifuel je bil prvi E85 prilagodljivo vozilo,na gorivo,primerno za evropski trg. Prožne vozila goriva so namenjeni za nemoteno delovanje uporablja širok spekter na voljo etanol za gorivo mešanice, iz čistega bencina, na bioetanol, bencin mešanic, kot so E85 (85% etanola in 15% bencina) ali E100 (gladka vodni etanol) v Braziliji. Del izziva uspešnih marketinških vozil na alternativna goriva in prilagodljiv v ZDA, je splošno pomanjkanje vzpostavitev zadostnih nalivnih postaj, kar bi bilo nujno za ta vozila, da je privlačen za širok krog uporabnikov. Znatna prizadevanja za ploščadi s proizvodnjo in distribucijo goriva E85 so v teku in širi. [77] Trenutne Ford E100 Flex prodajajo na brazilskem trgu, so Courier, Ford Ecosport, Ford Fiesta, Ford Focus in Ford Ka.


Električna vozila

Ford pričakuje, da bodo električna vozila predstavljala "bistveni del" v prihajajočem desetletju, bolj pomemben, kot je bil za avtomobilske proizvajalce, ko so se prenehali zanašati na džipe in terenska vozila (SUV). Tveganje je veliko, saj je Fordov pospešena naložba ravno v tem času, ko ameriška vlada zahtevna skokovit porast ekonomičnosti glede porabe goriva in je prednostno denar namenila za proizvajalce avtomobilov, ki sprejemajo nove tehnologije za varčevanje z gorivom.

Ford se bo povezal z Coulombovimi tehnologijami, ki mu bo zagotovil skoraj 5.000 prosto-domačih polnilnih postaj za nekatere od prvih stranke prvih proizvajalcev električnih vozil, pod vodstvom Ford Blue Oval Charge Point Program.


Opombe in reference

  1. 1,0 1,1 »Board of Directors«. Ford Motor Company. Pridobljeno 9. marca 2011.
  2. Durbin, Dee Ann and Tom Kirshner (January 28, 2011).Ford 2010 profit highest in a decade as sales rise.Bloomberg Business Week. Retrieved January 30, 2011.
  3. »Ford Motor Company / 2009 Annual Report« (PDF). Pridobljeno 19. septembra 2010. {{navedi splet}}: Prezrt |chapter= (pomoč)
  4. Matt Krantz (30. marec 2011). »As gas prices rise, is Ford stock still a good bet?«. USA Today.
  5. Neal E. Boudette and Sharon Terlep (14. junij 2010). »Auto-Sales Optimism Fades«. The Wall Street Journal.
  6. Chris Isidore (2. junij 2010). »GM, Ford sales gains outpace Toyota«. CNNMoney.com.
  7. »Ford To Expand Lincoln Lineup and Brand Emphasis; Mercury Production Ends In Fourth Quarter of 2010« (tiskovna objava). Ford Motor Company. 2. junij 2010.
  8. »Ford Announces Agreement to Sell Aston Martin« (tiskovna objava). Ford Motor Company. 12. marec 2007. Pridobljeno 6. februarja 2013.
  9. Bunkley, Nick (12. marec 2007). »Ford sells Aston Martin unit«. The New York Times. Pridobljeno 6. februarja 2013.
  10. Lee, Steven (12. november 2012). »Aston Martin main owner is looking for buyers«. Daily Press. Pridobljeno 6. februarja 2013.
  11. »Ford Sells Major Stake in Aston Martin«. newsmax.com. 12. marec 2007. Pridobljeno 6. februarja 2013.
  12. »AB Volvo – press release«. Cision. Pridobljeno January 28, 1999. {{navedi splet}}: Preveri datumske vrednosti v: |accessdate= (pomoč)

Glej tudi

Zunanje povezave