Tone Seliškar: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 33: Vrstica 33:


Njegova dela pa so tudi prevedena v številne tuje jezike, med drugimi [[albanščina|albanščino]], [[češčina|češčino]], [[italijanščina|italijanščino]], [[madžarščina|madžarščino]], [[makedonščina|makedonščino]], [[nemščina|nemščino]], [[poljščina|poljščino]], [[romunščina|romunščino]], [[ruščina|ruščino]], [[slovaščina|slovaščino]] in [[srbohrvaščina|srbohrvaščino]].
Njegova dela pa so tudi prevedena v številne tuje jezike, med drugimi [[albanščina|albanščino]], [[češčina|češčino]], [[italijanščina|italijanščino]], [[madžarščina|madžarščino]], [[makedonščina|makedonščino]], [[nemščina|nemščino]], [[poljščina|poljščino]], [[romunščina|romunščino]], [[ruščina|ruščino]], [[slovaščina|slovaščino]] in [[srbohrvaščina|srbohrvaščino]].

==== Dramatika ====

Po prvi svetovni vojni je prišlo do sprememb tudi v mladinski dramatiki. Vpliv zunanjih dogodkov v narodnem in družbenem življenju je bil razumljiv in nujen, saj se mladinska književnost opira na dojemljivo mladinsko domišljijo in ima vzgojne namene. Dogodek, ki je zaznamoval ta čas, je bila ustanovitev samostojne narodne države, vendar so Slovenci s tem izgubili veliko narodnega ozemlja. Mladinska dramatika med obema vojnama ima zato posebno vsebino in svojo umetniško ceno.

Seliškar je takrat napisal sodobno alegorično dramsko pesnitev ''[[Morje plaka]]'' (1920), v kateri nastopajo osebe Slovenija, Gorica, Istra, Dalmacija, Jetnik, Osveta. Osveta govori o žalujoči Sloveniji in jo hkrati tolaži, da je Osveta ta, ki daje moč in prinaša mir. Obljubo zaključi zbor, ki verjame, da bo kmalu prišlo odrešenje.

''[[Kamnolom (Seliškar)|Kamnolom]]'' (1928) je kratka štiridejanska tragedija. Je izrazito socialna drama. Dogaja se v rudarskem mestu, a so delavske razmere prikazane samo obrobno.


=== Jezik ===
=== Jezik ===

Redakcija: 00:18, 8. maj 2013

Tone Seliškar
Rojstvo(1900-04-01)1. april 1900
Ljubljana
Smrt10. oktober 1969 (1969-10-10) (69 let)
Ljubljana
Poklicučitelj, novinar
Državljanstvo Kraljevina Jugoslavija
 SFRJ
Pomembnejša delaBratovščina Sinjega galeba, Mule

Tone Seliškar, slovenski pesnik in pisatelj * 1. april 1900, Ljubljana, † 10. avgust 1969, Ljubljana.

Tone Seliškar je eden najvidnejših predstavnikov slovenske proletarsko-socialne književnosti.

Življenje

Tone Seliškar se je rodil 1.aprila 1900 v Ljubljani, kot zadnji, sedmi otrok očetu Antonu in materi Mariji. Oče Anton je bil po poklicu strojevodja, tako da se je Tonetu Seliškarju v otroštvu dobro godilo. Šolanje je pričel na osnovni šoli na Vrtači, dokončal pa ga je na učiteljištvu v Ljubljani, kjer je leta 1919 tudi maturiral. Prvo učiteljsko mesto je dobil leta 1919 v Dramljah pri Celju. Leta 1920 je šel poučevat na Prežin nad Štorami, leta 1921 pa v Trbovlje. V Trbovljah je sodeloval pri delavskih socialističnih društvih, režiral in pisal (pesniška zbirka Trbovlje, 1923). Nekaj časa je učiteljeval tudi v Reki pri Laškem in v Cerkljah pri Krškem. Leta 1925 pa je dobil mesto učitelja na meščanski šoli v Ljubljani na Prulah. Leta 1942 je na pobudo Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca postal član Osvobodilne fronte. Med drugo svetovno vojno (jeseni 1943) je odšel v partizane, kjer je predaval, recitiral in objavljal svoja besedila. Po vojni je delal pri Slovenskem poročevalcu, bil pa je tudi glavni urednik Delavske enotnosti. Vse do leta 1954 je bil predsednik Slovenske izseljenske matice v Ljubljani, od leta 1958 do 1962 pa je bil tudi urednik založbe Borec. Umrl je 10.avgusta 1969 v Ljubljani.

Delo

Tone Seliškar je pisal tako pesniške zbirke, romane in novele, kot mladinsko književnost. Pojavil se je v prvih letih slovenskega ekspresionizma in obveljal za enega najbolj značilnih predstavnikov. Že na začetku se je uvrstil med zastopnike proletarsko-socialne smeri.

Najbolj znani pesniški zbirki sta Trbovlje (1923) in Pesmi pričakovanja (1937). V njih je razkrival bedo delavskega, zlasti rudarskega življenja in izražal upanje na srečnejše dni. V svojih pesmih je izhajal iz socialnega ekspresionizma (Trbovlje), pozneje pa je prešel v socialni realizem (Pesmi pričakovanja). Tone Seliškar je sprva pisal pesniške zbirke za odrasle, kasneje pa tudi dela za otroke.

Po narodnem in socialnem osvobojenju jugoslovanskih narodov je Tone Seliškar težišče svojega dela prestavil v malomeščansko okolje po vzoru evropskih pisateljev. Napisal je veliki roman Nasedli brod (1932). Pred drugo svetovno vojno je izdal več del, ki so budila zavest delavcev.

Že pred drugo svetovno vojno se je uveljavil tudi kot eden pomembnejših slovenskih mladinskih pisateljev, predvsem s povestjo Bratovščina Sinjega galeba (1936), po kateri je bila posneta istoimenska mladinska nadaljevanka. Film so snemali leta 1969, istega leta, kot je Tone Seliškar umrl. Med njegova najboljša povojna mladinska dela pa vsekakor spadajo Mule (1948). Za mladinska dela je snov jemal iz motivov izseljevanja (Rudi), pri delu Bratovščina Sinjega galeba iz življenja revnih dalmatinskih ribičev, snov iz partizanskih časov je uporabil pri delih Tovariši, Mule, Liščki , spomine na mladost pa pri delu Deček z velike ceste in Fantu so zrasla ušesa. Za Seliškarjevo mladinsko pripovedno delo so značilne izrazita socialna in etična naravnanost, pravičnost vzornih junakov ter živahna, dogodkov polna zgodba in izvirna tematika.

Njegova dela pa so tudi prevedena v številne tuje jezike, med drugimi albanščino, češčino, italijanščino, madžarščino, makedonščino, nemščino, poljščino, romunščino, ruščino, slovaščino in srbohrvaščino.

Dramatika

Po prvi svetovni vojni je prišlo do sprememb tudi v mladinski dramatiki. Vpliv zunanjih dogodkov v narodnem in družbenem življenju je bil razumljiv in nujen, saj se mladinska književnost opira na dojemljivo mladinsko domišljijo in ima vzgojne namene. Dogodek, ki je zaznamoval ta čas, je bila ustanovitev samostojne narodne države, vendar so Slovenci s tem izgubili veliko narodnega ozemlja. Mladinska dramatika med obema vojnama ima zato posebno vsebino in svojo umetniško ceno.

Seliškar je takrat napisal sodobno alegorično dramsko pesnitev Morje plaka (1920), v kateri nastopajo osebe Slovenija, Gorica, Istra, Dalmacija, Jetnik, Osveta. Osveta govori o žalujoči Sloveniji in jo hkrati tolaži, da je Osveta ta, ki daje moč in prinaša mir. Obljubo zaključi zbor, ki verjame, da bo kmalu prišlo odrešenje.

Kamnolom (1928) je kratka štiridejanska tragedija. Je izrazito socialna drama. Dogaja se v rudarskem mestu, a so delavske razmere prikazane samo obrobno.

Jezik

Izražanje Toneta Seliškarja v njegovih delih je jasno in življenjsko, brez pretiranih prispodob.

Oblika in slog

Tone Seliškar je vzel verzu celotno notranjo ritmiziranost in ga približal prozi. Tak verz je ustrezal pripovedni vsebini Seliškarjevih pesmi. To verzno obliko je obdržal tudi v času, ko se je usmerjal v novo stvarnost. Njegov slog je bil v ekspresionističnem obdobju patetičen, poln nabreklih podob, simbolov, zapletenih stavčnih zvez in oblik. Z novo stvarnostjo je te značilnosti izgubil ter postal vsakdanji, skoraj časnikarski.

Bibliografija

Pesniške zbirke

  • Trbovlje (1923) (COBISS)
  • Pesmi pričakovanja (1937) (COBISS)
  • Sovražnik (1944)
  • V naročju domovine (1947) (COBISS)

Mladinska dela

Izdane pesmi s socialno tematiko

  • Trbovlje - zbirka pesmi (leta 1923) (COBISS)
  • Knjiga drugova - zbornik jugoslovanske socialne poezije, izšlo v Kikindi (leta 1929)
  • Pesmi pričakovanja - zbirka pesmi (leta 1937) (COBISS)
  • Sovražnik - zbirka novih pesmi »kot jih je zahtevala revolucija« (leta 1944)
  • V naročju domovine - zbirka pesmi »v novi Jugoslaviji« (leta 1947) (COBISS)

Po drugi svetovni vojni

  • Zmagali bomo (reportaža pohodov 18. divizije, 1946) (COBISS)
  • Tovariši (povest, 1946) (COBISS)

Druga dela

  • Nasedli brod (roman, 1932) (COBISS)
  • Hiša brez oken (roman,1936) (COBISS)
  • Roke Andreja Podlipnika (1937) (COBISS)
  • Kamnolom (socialna drama, 1928)

Nagrade

Ocena Seliškarjevih pesmi

Že leta 1936 je Oton Župančič ocenil Seliškarjeve pesmi takole: »Te pesmi so težke, napete, preobložene z mislimi in problemi, ni jim lahko priti do jedra, v njih pa je velika etična resnoba in strastno hrepenenje po obnovi sveta«. Veliko njegovih socialnih pesmi izraža neko ogorčenost nad takratnimi razmerami.

Viri

Zunanje povezave


{{subst:#if:Seliškar, Tone|}} [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1900}}

|| UNKNOWN | MISSING = Neznano leto rojstva {{subst:#switch:{{subst:uc:1969}}||LIVING=(živeči ljudje)}}
| #default = Rojeni leta 1900

}}]] [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1969}}

|| LIVING  = Živeči ljudje
| UNKNOWN | MISSING  = Neznano leto smrti
| #default = Umrli leta 1969

}}]]