Palestina (regija): Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1: Vrstica 1:
[[Slika:MiddleEast.A2003031.0820.250m.jpg|thumb|250|Satelitski posnetek regije. Trenutne državne meje so označene s sivo barvo]]
[[Slika:MiddleEast.A2003031.0820.250m.jpg|thumb|250|Satelitski posnetek regije. Trenutne državne meje so označene s sivo barvo]]
'''Palestina''' je [[pokrajina]] na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]].
'''Palestina''' je [[pokrajina]] na [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]] 17% leži v Izraelu ter 83% v Jordaniji.


== Zgodovina ==
== Zgodovina ==

Redakcija: 20:45, 3. maj 2013

Satelitski posnetek regije. Trenutne državne meje so označene s sivo barvo

Palestina je pokrajina na Bližnjem vzhodu 17% leži v Izraelu ter 83% v Jordaniji.

Zgodovina

Palestina je bila oznaka za južni del dežele Kanaan. V 2. tisočletju pr. n. št. so se tja iz sosednjih puščavskih območij priselili semitski Hebrejci. Ljudstvo Hebrejcev so sestavljali izraelski in judovski rodovi. Izraelski so se naselili na severu, judovski pa na jugu. O priseljevanju Hebrejcev govori tudi Sveto pismo.

Zaradi suše in lakote se je del hebrejskega prebivalstva v 17. stoletju pr. n. št. preselil v Egipt z vdorom Hiksov. Iz Egipta jih je Mojzes v 13. stoletju pr. n. št. pripeljal nazaj v obljubljeno deželo, Palestino. Ljudstvu je dal tudi prve zakone, Deset božjih zapovedi ali Dekalog. Pisane so bile pod vplivom Hamurabijevega zakonika, bile pa so osnova Mojzesove zakonodaje. Tako so se Hebrejci ponovno naselili v deželi, ki jim jo je obljubil bog Jahve, s katerim sta zavezo sklenila Abraham in Mojzes.

Slika:Palestinearab.jpg

Doba sodnikov

Po prihodu iz Egipta so Hebrejci še živeli v rodovno-plemenski družbi. Izrael, zveza dvanajstih združenih plemen, je temeljila na monoteistični veri v boga Jahveja. V nevarnosti so jih vodili sodniki, zmage pa so pripisovali božji pomoči. Sodniki so razsojali tudi o sporih med ljudmi. Znani sodniki so bili: Samson, Debora in Samuel.

Kraljestvo Izrael

Zaradi Filistejcev, ki so ogrožali Izrael, so izvolili prvega kralja Savla. Njegovi boji s Filistejci niso bili uspešni in v eni izmed bitk je padel tudi sam. Nasledil ga je kralj David (1012-964 pr. n. št.), ki je uspel poraziti Filistejce in zavzel mesto Jeruzalem, ki ga je razglasil za svojo prestolnico. Kralj David je tako ustanovitelj enotnega kraljestva Izrael, ker je podredil tudi vse izraelske in judovske rodove. Kraljestvo je doživelo največji razcvet v času vladanja njegovega sina Salomona (964-926 pr. n. št.). V Jeruzalemu je zgradil več palač, na griču Sionu pa tempelj, posvečen bogu Jahveju. Pospeševal je predelavo brona, v Rdečem morju pa je zgradil trgovsko mornarico. Velike dobičke mu je prinašala trgovina. Slovel je po svojem bogastvu in modrosti.

Razpad kraljestva

Po Salomonovi smrti je kraljestvo razpadlo na kraljestvo Juda na jugu z glavnim mestom Jeruzalemom in na kraljestvo Izrael na severu z glavnim mestom Samarijo. Kraljestvo Izrael so leta 722 pr. n. št. osvojili Asirci, kraljestvo Juda pa 587 pr. n. št. Babilonci z Nebukadnezarjem II. na čelu. Oboji so prebivalce odpeljali v suženjstvo, iz katerega jih je rešil perzijski kralj Kir.

Zunanje povezave