Botanični vrt Univerze v Ljubljani: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
m pp v infopolju
m pp infopolje: tip, open
Vrstica 9: Vrstica 9:
| map_width =
| map_width =
| map_caption =
| map_caption =
| type = botanični
| type = [[Botanični vrt]]
| location = [[Ljubljana]]
| location = [[Ljubljana]]
| lat_d = 46.040878
| lat_d = 46.040878
Vrstica 19: Vrstica 19:
| operator = [[Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta v Ljubljani]]
| operator = [[Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta v Ljubljani]]
| visitation =
| visitation =
| open = odprt celo leto
| open = celo leto
}}
}}


Redakcija: 12:10, 28. april 2013

Botanični vrt Univerze v Ljubljani
ribnik v arboretumu
ribnik v arboretumu
TipBotanični vrt
LokacijaLjubljana
Koordinati46°02′27″N 14°30′50″E / 46.040878°N 14.51391°E / 46.040878; 14.51391
Površina2 ha
Nastanek1810
UpravnikOddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta v Ljubljani
Odprtocelo leto

Botanični vrt Univerze v Ljubljani, ustanovljen leta 1810, je najstarejša kulturna, znanstvena in izobraževalna ustanova z neprekinjenim delovanjem v Sloveniji[1]. Vrt je bil ob ustanovitvi precej večji, kasneje pa so ga prizadele gradnje Ižanske ceste in dolenjske železnice, sedaj je stisnjen v razmeroma majhno trikotno površino. V njem raste mnogo vrst rastlin in tudi endemitov, ki so drugod že izumrle. Deluje pod okriljem Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani.

Zgodovina

Vossov načrt Botaničnega vrta v Ljubljani, 1885

Prve zasaditve botaničnega vrta v Ljubljani so bile v letu 1810, ko je na pobudo Franca Hladnika maršal Auguste Marmont na sredini zanj namenjenega zemljišča zasadil prvo drevo lipo, katera raste še danes. Vrt je nastal v času Ilirskih provinc, maršal Auguste Marmont pa je bil njihov prvi in glavni guverner, imenovan od Napoleona. Tedaj je bila v Ljubljani ustanovljena visoka šola Ecole centrale, v okviru katere je Franc Hladnik uspel realizirati idejo za Vrt domovinske flore, kakor se je prvotno imenoval. Verjetno se je odločil za to lokacijo zaradi možnosti širitve proti širokemu barju pri tem seveda ni mislil na bodoče ovire kasneje zgrajene infrastrukture mesta. Franc Hladnik je postal prvi postavljeni vodja botaničnega vrta in je uspel v 20-letih dela zbrati več kot 2000 rastlinskih vrst. Njegov naslednik je bil Ivan Nepomuk Biatzovsky, sledil pa mu je Andrej Fleischmann. Vrt je v tem času nenehoma napredoval, leta 1867, ko je Fleischmann umrl, pa je vodstvo prevzel Valentin Konšek, ki je vrt preusmeril v vzgojo sadnih dreves kar je drastično zmanjšalo število rastlinskih vrst. Leta 1886 je vodenje prevzel Alfonz Pavlin in v vrtu naštel samo še 312 rastlinskih vrst, to številko pa je s pomočjo izmenjav med vrtovi do leta 1910 povečal na 6412 rastlinskih vrst. V letu 1919 je bila ustanovljena Univerza v Ljubljani in vrt je postal njen sestavni del. Leta 1945 je vodstvo vrta prevzel Jože Lazar. V času njegovega vodenja so zgradili rastlinjak in laboratorijski prostor, obnovili so pomožne vrtnarske naprave, skopali bajer, kjer so opazovali procese zaraščanja, in uredili skalnjak na katerem so zbrali rastline z goratih delov Krasa. Med leti 1960 in 1992 je botanični vrt vodil Vinko Strgar, kateri je bil biolog in tudi izučeni vrtnar - praktik. Opravil je več raziskav na primerkih slovenskih endemitov.

Botanični vrt danes

Danes je na 2 hektarjih površine zasajenih preko 4500 rastlinskih vrst, podvrst in oblik. Trenutni vodja botaničnega vrta je Jože Bavcon, ki je leta 2004 organiziral dokončanje izgradnje rastlinjaka za sredozemske rastline v okviru biološkega središča pod Rožnikom. Tu naj bi bila tudi bodoča razširjena lokacija Botaničnega vrta, ki bi mu omogočala nadaljnji razvoj.

V juliju 2008 je nastopila največja finančna kriza botaničnega vrta v Ljubljani, ki ob pomanjkanju sistemsko urejenega financiranja vse do danes ogroža njegove stalne dejavnosti in tudi sam obstoj.

11. julija 2010 je vrt praznoval dvestoletnico obstoja. Ob tej priložnosti je izšla monografija 200 let Botaničnega vrta v Ljubljani, avtorja dr. Bavcona[2] , Banka Slovenije pa je izdala priložnostni evrokovanec, na katerem je upodobljeno socvetje rebrinčevolistne hladnikije (Hladnikia pastinacifolia), ki ga obkroža besedilo 200 LET • BOTANIČNI VRT • LJUBLJANA • SLOVENIJA 2010[3]. Decembra 2010 je bil odprt tudi novi rastlinjak za tropske rastline, v katerega so preselili tropske rastline iz starega rastlinjaka, predvsem pa zasadili veliko novih. Nekatere so donirali evropski botanični vrtovi, s katerimi botanični vrt redno in tesno sodeluje.

Nadaljnje branje

  • Bavcon, Jože (2010). »Botanični vrt Univerze v Ljubljani - 200 let« (PDF). Acta Biologica Slovenica. Zv. 53, št. 1. str. 3–33.
  • Bavcon, Jože (ed.). 2010. Botanical Gardens and Biodiversity. 200th Anniversary of University Botanic Garden Ljubljana & European Botanic Gardens Consortium Meeting. Ljubljana, 12-16 May. Botanični vrt, Oddelek za biologijo. Biotehnična fakulteta. UL. ISBN 978-961-6822-06-0
  • 200 let Botaničnega vrta v ljubljani. 200 Years of Botanic garden in Ljubljana. 200 ans du Jardin botanique de Ljubljana. 200 anni dell'orto Botanico di Lubiana. 200 Jahre des Botanishen Gartens in Ljubljana. 2010. (Bavcon, Jože, ur.). ISBN 978-961-6822-02-2
  • Bavcon, Jože (ur.) 2012: Tropski rastlinjak v Ljubljani. The Tropical Greenhouse in Ljubljana. Botanični vrt, Oddelek za biologijo. Biotehnična fakulteta. UL. ISBN 978-961-6822-14-5
  • Bavcon, Jože, Praprotnik, Nada (ur.) 2012: Franc Hladnik – ustanovitelj Botaničnega vrta v Ljubljani. Botanični vrt, Oddelek za biologijo. Biotehnična fakulteta. UL. ISBN 978-961-6822-15-2
  • Bavcon, Jože. 2010. Botanični vrt Univerze v Ljubljani. Kmečki glas. Ljubljana. ISBN 978-961-203-367-5
  • 120 let nabiranja semen rastlin za Index Seminum. 120 let prvega natisa Inex Seminum. 120 Years of Seed Harvesting for Index Seminum. 120 years of First Printed Index Seminum. 2009. Bavcon, Jože (ur.). Botanični vrt, Oddelek za biologijo, Biotehnična univerza, Univerza v Ljubljani. ISBN 978-961-90262-6-7
  • Bavcon, Jože. 2008/2010. Navadni mali zvonček (Galanthus nivalis L.) in njegova raznolikost v Sloveniji. Common Snowdrops (Galanthus nivalis L.) and its Diversity in Slovenia. Botanični vrt Univerze v Ljubljani. ISBN 978-961-902625-5-0
  • Bavcon, Jože. 2010. Žafrani (Crocus L.) v Sloveniji. Crocus (Crocus L.) in Slovenia. Botanični vrt, Oddelek za biologijo, Biotehnična univerza, Univerza v Ljubljani. ISBN 978-961-6822-04-6. ISBN 978-961-6822-04-6
  • Bavcon, Jože. 2009. Navadna ciklama (Cyclamen purpurascens Mill.) in njena raznolikost v Sloveniji. Botanični vrt, Oddelek za biologijo. Biotehnična fakulteta. UL. ISBN 978-961-90262-7-4
  • Bavcon, Jože; Eler Klemen; Šušek, Andrej (2012): Telohi (Helleborus L.) v Sloveniji. Hellerbors (Helleborus L.) in Slovenia. Botanični vrt, Oddelek za biologijo. Biotehnična fakulteta. UL. ISBN 978-961-6822-15-22



Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Botanični vrt Univerze v Ljubljani.

Reference

  1. ↑ »Odlok o razglasitvi Botaničnega vrta v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena«. Uradni list Republike Slovenije št. 103/2008. Uradni list: 13636. 30. oktober 2008.
  2. ↑ »200 let botaničnega vrta v Ljubljani«. Botanični vrt univerze v Ljubljani. 2013.
  3. ↑ Spominski kovanec ob 200 letnici Botaničnega vrta, http://www.botanicni-vrt.si/content/view/153/1/lang,si/


Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Botanični_vrt_Univerze_v_Ljubljani&oldid=4028048«