Celično jedro: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Addbot (pogovor | prispevki)
m Bot: Migracija 73 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q40260
TadejM (pogovor | prispevki)
Vrstica 15: Vrstica 15:


[[Kategorija:Organeli|Jedro]]
[[Kategorija:Organeli|Jedro]]
[[Kategorija:Celična anatomija]]


{{Commonscat|Cell nucleus}}
{{Commonscat|Cell nucleus}}

Redakcija: 23:13, 18. april 2013

Evkariontsko celično jedro. Na diagramu so vidni z ribosomi posejane celične membrane jedrne ovojnice, DNA (v kompleksu s kromatinom in jedrce. V celičnem jedru je židka nukleoplazma, podobna citoplazmi zunaj jedra.
Skica tipične živalske celice, s prikazanimi subcelularnimi gradniki. Organeli: (1) jedrce (nukleolus) (2) jedro (nukleus, karion) (3) ribosom (4) vezikel (5) zrnati endoplazemski retikulum (ER) (6) Golgijev aparat (7) citoskelet (8) gladki ER (9) mitohondriji (10) vakuola (11) citoplazma (12) lizosom (13) centrioli

V celični biologiji je jedro, imenovano tudi nukleus ali karion, z membrano obdan organel, ki ga najdemo v večini evkariontskih celic. Vsebuje večino celičnega dednega materiala, urejenega v kromosome - več dolgih linearnih molekul DNK, povezanih s številnimi proteini, kot so histoni itd. Geni v kromosomih gradijo jedrni genom. Jedro je namenjeno ohranjanju integritete genov in z uravnavanjem ekspresije genov nadzoru nad celičnimi procesi.

Glavna strukturna elementa jedra sta jedrna ovojnica - dvojna membrana, ki obdaja celoten organel in ga ohranja ločenega od celične citoplazme, ter jedrna lamina - mrežje, ki daje jedru mehansko oporo, podobno kot daje celici oporo citoskelet. Ker je jedrna membrana za večino molekul neprepustna, so za gibanje molekul skozi ovojnico potrebne jedrne pore. Te pore segajo skozi obe membrani ovojnice in služijo kot kanal, ki omogoča prosto gibanje majhnih molekul in ionov. Gibanje večjih molekul, npr. proteinov, je natančno uravnavano in poteka aktivno s prenašalnimi proteini. Jedrni trasport je za delovanje celice osrednjega pomena, saj je gibanje snovi skozi pore potrebno tako za izražanje genov kot za ohranjanje kromosomov.

Čeprav notranjost jedra ne vsebuje z membrano omejenih telesc, ni enaka po vsem jedru, temveč vsebuje številna subnuklearna telesca, ki jih gradijo specifični proteini, molekule RNK in skupki DNK. Med temi je najbolj poznano jedrce (nukleolus), ki sodeluje pri sestavljanju ribosomov. Po nastanku v jedrcu se ribosomi prenesejo v citoplazmo, kjer prevajajo informacijsko RNK (mRNA).


Slika:Chr2 orang human.jpg|Primerjava humanih in šimpanzjih kromosomov Slika:MouseChromosomeTerritoriesBMC Cell Biol6-44Fig2.jpg|Kromosomski teritoriji v različnih celičnih tipih pri miši Slika:PLoSBiol3.5.Fig1bNucleus46Chromosomes.jpg|24 kromosomskih teritorijev v humanih celicah </gallery>


Predloga:Link FA Predloga:Link FA Predloga:Link FA Predloga:Link GA

¤zxcumtru7,r5t [[ta:உயிரணுக்ćbh.žmtdm