Populizem: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
EmausBot (pogovor | prispevki)
m r2.7.2+) (Robot: Dodajanje be:Папулізм
KLBot2 (pogovor | prispevki)
m Bot: Migracija 45 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:Q180490
Vrstica 14: Vrstica 14:


[[Kategorija:Politika]]
[[Kategorija:Politika]]

[[af:Populisme]]
[[ar:شعبوية]]
[[be:Папулізм]]
[[bg:Популизъм]]
[[ca:Populisme]]
[[cs:Populismus]]
[[da:Populisme]]
[[de:Populismus]]
[[el:Λαϊκισμός]]
[[en:Populism]]
[[eo:Popolismo]]
[[es:Populismo]]
[[et:Populism]]
[[fa:عوام‌گرایی]]
[[fi:Populismi]]
[[fr:Populisme (politique)]]
[[gl:Populismo]]
[[he:פופוליזם]]
[[hr:Populizam]]
[[hu:Populizmus]]
[[it:Populismo]]
[[ja:ポピュリズム]]
[[kk:Популизм]]
[[ko:포퓰리즘]]
[[lv:Populisms]]
[[mk:Популизам]]
[[mr:लोकानुनय]]
[[nl:Populisme]]
[[nn:Populisme]]
[[no:Populisme]]
[[pl:Populizm]]
[[pt:Populismo]]
[[ro:Populism]]
[[ru:Популизм]]
[[sh:Populizam]]
[[simple:Populist Movement]]
[[sq:Popullizmi]]
[[sr:Популизам]]
[[sv:Populism]]
[[th:ประชานิยม]]
[[tl:Populismo]]
[[tr:Popülizm]]
[[uk:Популізм]]
[[vi:Chủ nghĩa dân túy]]
[[zh:民粹主義]]

Redakcija: 16:22, 17. april 2013

Populízem je oznaka za način političnega delovanja, pri katerem politik pretirano in/ali neupravičeno poudarja, da je na strani »ljudstva« proti »elitam«. Populistični pristop lahko uporabljajo levi, sredinski ali desničarski politiki. Slabšalna oznaka »populist« je upravičena predvsem za sredinske ali desničarske politike, ki so praviloma v dogovoru z elitami - s premožnimi, vplivnimi sloji družbe.

Populizem dojemamo kot slabšalno oznako zaradi dvoličnosti. Uspešnost populistične politike predpostavlja tak psihološki ustroj množic, da sprejemajo besede in obljube namesto učinkov. Populistični politiki morajo zaradi tega biti karizmatične osebnosti in uporabljati propagando, včasih ojačano s prisilnim poenotenjem (diktatura).

Populizem je ena izmed značilnosti naci-fašizma, za katerega je izrazito poenotenje mišljenja s propagando, posebni dogovori s kapitalom in na drugi strani socialni programi. Zaradi nekompatibilnosti obljub režimi, ki zlorabljajo nagovarjanje ljudstva, slej kot prej propadejo, z veliko škodo za celotno družbo.

Populizem kot politični prijem sta izdatno uporabljala koroški Jorg Haider in italijanski čudežni politik Silvio Berlusconi[1]. Znani zgodovinski zgledi so, poleg fažizma in nacizma: argentinski peronizem (Juan Perón), »socialistična« Srbija pod Slobodanom Miloševićem. Dediščina vseh teh politikov, na čelu seveda s Hitlerjem in Mussolinijem, je klavrna.

Viri in opombe