Šmihel pod Nanosom: Razlika med redakcijama
m parametri za koordinate |
m parametri infopolja |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
{{Infopolje Naselje v Sloveniji |
{{Infopolje Naselje v Sloveniji |
||
|geopedia=#L410_T13_F10123674_b4 |
|geopedia=#L410_T13_F10123674_b4 |
||
|koordinate={{koordinate DMS|45|47|52.92|N|14|7|10|E|type:city}} |
|||
| latd = 45 |latm = 47 |lats = 52.92 |latNS = N |
| latd = 45 |latm = 47 |lats = 52.92 |latNS = N |
||
| longd = 14 |longm = 7 |longs = 10 |longEW = E |
| longd = 14 |longm = 7 |longs = 10 |longEW = E |
||
| Vrstica 7: | Vrstica 6: | ||
|image=SmihelPodNanosom1.JPG |
|image=SmihelPodNanosom1.JPG |
||
|prebivalstvo=171 |
|prebivalstvo=171 |
||
|nadmorska=585,1 |
|nadmorska=585,1 |
||
|postna=6230 |
|postna=6230 |
||
|posta=Postojna |
|posta=Postojna |
||
Redakcija: 13:28, 14. april 2013
Šmihel pod Nanosom | |
|---|---|
 | |
  Šmihel pod Nanosom Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 45°47′52.92″N 14°7′10″E / 45.7980333°N 14.11944°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Notranjsko - kraška regija |
| Tradicionalna pokrajina | Notranjska |
| Občina | Postojna |
| Nadm. višina | 585,1 m |
| Prebivalstvo | |
| • Skupno | 171 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletni | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 6230 Postojna |
| Zemljevidi | |
Šmihel pod Nanosom je gručasto naselje ob vznožju Nanosa v Občini Postojna.
V Šmihelu se nahajajo ostanki prazgodovinske naselbine, ki je nekaj časa veljala za Metulum (grško Μετουλον - Metulon), glavno gradišče ilirskih Japodov.
Arheologija
Gradišče Grad z izrazito strateško lego na območju »Postojnskih vrat« severno od naselja, je ena najvažnejših in največjih naselbin notranjske prazgodovinske kulturne skupine. Planoto trapezaste oblike obdajajo z vseh strani strma pobočja, po robovih pa potekajo obsežni okopi (severni in vzhodni sta dolga okoli 350 m).
Poselitev se je pričela v 8. stoletju pr. n. št. in je trajala do 1. stoletja pr. n. št. Opustitev naselbine se povezuje z uvedbo rimskega nadzora na tem območju, ko je rimska vojska v času cesarja Oktavijana v vojni med leti 35 do 33 pr. n. št. zavzela naselbino in jo uničila.[1]
Posamezna grobišča pod naseljem so časovno ločena, prevladujejo pa žgani in žarni grobovi. Posebnost so grobovi z orožjem iz 4. stoletja pr. n. št. Odsev vojaških spopadov za zavzetje naselja je v okopu gradišča odkrito rimsko orožje iz obdobja okoli 2. stoletja pr. n. št. z nad 370 primerki čelad, mečev, osti kopij in konic katapultnih izstrelkov. Večino najdenega gradiva je shranjenega v Naravoslovnem muzrju na Dunaju in Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani.[2]
Viri
Glej tudi
