Silmarillion

Silmarillion (v izvirniku angleško The Silmarillion) je zbirka mitsko-poetskih del J. R. R. Tolkiena), ki jih je leta 1977, že po pisateljevi smrti, v obliki ene knjige (in s pomočjo Guya Gavriela Kaya) uredil in objavil njegov sin Christopher Tolkien.

Po uspehu Hobita in pred objavo Gospodarja prstanov, je založnik Tolkiena prosil za nadaljevanje Hobita in Tolkien jim je poslal grobi osnutek Silmarilliona, vendar pa je zaradi nesporazuma založnik predlog, ne da bi ga v celoti prebral, zavrnil, tako da je Tolkien začel z delom »Dolgo Pričakovana Zabava«, prvo poglavje dela, ki ga je Tolkien takrat imenoval »nova zgodba o hobitih«, pozneje pa je postal Gospodar prstanov.

Vsebina

Silmarillion je sestavljen iz petih delov. Prvi del ,Ainulindalë, pripoveduje o nastanku Eä (»svet, ki je«). Drugi del, Valaquenta, opisuje Valarje in Maiarje, nadnaravne sile v tem svetu. Naslednje poglavje, Quenta Silmarillion, ki je najobsežnejši del knjige, podaja zgodovino dogodkov pred in med Prvim vekom, vključno z vojnami za Silmarile, po katerig je knjiga dobila svoj naslov. Četrti del, Akallabêth, se nanaša na zgodovino razpada kraljestva Númenor in njegovih prebivalcev, ki poteka v Drugem veku. Peti in zadnji del, O prstanih moči in Tretjem veku pa je kratek opis okoliščin, ki so vodile do dokodgkov v Gospodarju prstanov.

Pet delov Silmarilliona so bila najprej ločena dela, vendar je sin Christopher upošteval pisateljevo izrecno želijo, naj se objavijo skupaj. Ker je Tolkien umrl preden je končal pregled in eventualne popravke in izboljšave raznoraznih legend, je Christopher zbral gradivo iz očetovih starejših spisov, da je zapolnil knjigo. V nekaj primerih je to pomenilo, da si je moral izmisliti in oblikovati popolnoma nov material, da je zaprlvrzeli in neskladja v pripovedi.

Skupaj z drugimi Tolkienovimi deli Silmarillion tvori obsežno (četudi nedokončno) pripoved, ki opisuje univerzum, v katerem obstajajo svetovi Valinor, Beleriand, Númenor in Srednji svet, v katerem se odvijata Hobit in Gospodar prstanov.