Predloga:Peskovnik za predloge: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SaraMe (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
SaraMe (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 24: Vrstica 24:
===Polstrukturirani in nestrukturirani oz. ovinkasti razgovor===
===Polstrukturirani in nestrukturirani oz. ovinkasti razgovor===
Delodajalec nima vnaprej pripravljenega niza vprašanj, zato sta polstrukturirani in nestrukturirani oziroma ovinkasti zaposlitveni razgovor nekoliko bolj nepredvidljiva. Izpraševalec sproti postavlja vprašanja kandidatu v obliki prostega pogovora in jih po potrebi širi s podvprašanji. Zaradi nekoliko večje sproščenosti in ohlapnosti takega razgovora je lahko pobudnik posameznih tem pogovora tudi kandidat.
Delodajalec nima vnaprej pripravljenega niza vprašanj, zato sta polstrukturirani in nestrukturirani oziroma ovinkasti zaposlitveni razgovor nekoliko bolj nepredvidljiva. Izpraševalec sproti postavlja vprašanja kandidatu v obliki prostega pogovora in jih po potrebi širi s podvprašanji. Zaradi nekoliko večje sproščenosti in ohlapnosti takega razgovora je lahko pobudnik posameznih tem pogovora tudi kandidat.
===Improvizirani razgovor===
====Improvizirani razgovor====
Delodajalec želi v tem primeru kandidata ogovoriti neposredno in se nagiba k temu, da je kar se da
Delodajalec želi v tem primeru kandidata ogovoriti neposredno in se nagiba k temu, da je kar se da
neuraden. Navadno sproti postavlja vprašanja, morda v obliki prostega pogovora, in jih po potrebi širi s podvprašanji. Za delodajalce je improvizirani razgovor uporaben predvsem v začetni fazi izbiranja, ko želijo kandidate povprašati o osnovnem in ugotoviti, ali so zares zanimivi za zaposlitvene razgovore v ožjem izboru.
neuraden. Navadno sproti postavlja vprašanja, morda v obliki prostega pogovora, in jih po potrebi širi s podvprašanji. Za delodajalce je improvizirani razgovor uporaben predvsem v začetni fazi izbiranja, ko želijo kandidate povprašati o osnovnem in ugotoviti, ali so zares zanimivi za zaposlitvene razgovore v ožjem izboru.

Redakcija: 09:57, 8. april 2013

Zaposlitveni razgovor je vnaprej dogovorjen pogovor med zaposlovalcem in iskalcem zaposlitve in je del selekcijskega postopka, ki ga opravlja delodajalec, kadrovska služba ali druge agencije. Cilj razgovora je, da delodajalec najde čim bolj primernega kandidata za določeno delovno mesto.[1]

Funkcije

Glavne funkcije razgovora so:

  • ugotoviti primernost kandidata v skladu z zahtevami delovnega mesta
  • oceniti pomembnejše osebnostne poteze, motivacijo in druge pomembnejše načine soočanja z ljudmi in situacijami
  • ovrednotiti nekatere kandidatove sposobnosti
  • izpostaviti prednosti in slabosti kandidata

Struktura

Dober zaposlitveni razgovor mora biti strukturiran tako, da zajame področja:

  • predhodne delovne zgodovine
  • šolanja in izobraževanja
  • socialne prilagojenosti

Vrste zaposlitvenih razgovorov

Vrsta in število zaposlitvenih razgovorov je odvisna od velikosti, potreb in želja delodajalca, od zahtev delovnega mesta in od števila iskalcev zaposlitve, ki za delovno mesto kandidirajo. Najbolj pogoste vrste zaposlitvenih razgovorov so:

Klasični razgovor

Delodajalec pridobiva odgovore na standardna vprašanja, kot npr. vprašanja o šolanju in izobraževanju, delovnih izkušnjah, osebnostnih lastnostih, sposobnostnih in spretnostih ter vprašanja s področja posebnih zahtev delovnega mesta. Pri tej vrsti razgovora ima tudi kandidat možnost postaviti svoja vprašanja delodajalcu.

Strukturirani oziroma usmerjevalni zaposlitveni razgovor

Delodajalec ima pri tovrstnem razgovoru vnaprej pripravljen niz vprašanj, ki so navadno povezana z zahtevami delovnega mesta. Lahko se nanašajo na opis vedenja in na pretekle izkušnje ali se osredotočajo na to, kako bi obvladali neki položaj. Vsem kandidatom se postavijo enaka vprašanja in v enakem zaporedju, da so kandidati med seboj čim bolj primerljivi in enakovredni.

Polstrukturirani in nestrukturirani oz. ovinkasti razgovor

Delodajalec nima vnaprej pripravljenega niza vprašanj, zato sta polstrukturirani in nestrukturirani oziroma ovinkasti zaposlitveni razgovor nekoliko bolj nepredvidljiva. Izpraševalec sproti postavlja vprašanja kandidatu v obliki prostega pogovora in jih po potrebi širi s podvprašanji. Zaradi nekoliko večje sproščenosti in ohlapnosti takega razgovora je lahko pobudnik posameznih tem pogovora tudi kandidat.

Improvizirani razgovor

Delodajalec želi v tem primeru kandidata ogovoriti neposredno in se nagiba k temu, da je kar se da neuraden. Navadno sproti postavlja vprašanja, morda v obliki prostega pogovora, in jih po potrebi širi s podvprašanji. Za delodajalce je improvizirani razgovor uporaben predvsem v začetni fazi izbiranja, ko želijo kandidate povprašati o osnovnem in ugotoviti, ali so zares zanimivi za zaposlitvene razgovore v ožjem izboru.

Situacijski ali kompetenčni razgovor

Pri tovrstnem zaposlitvenem razgovoru je poudarek na ugotavljanju kompetenc za določeno delovno mesto. Cilj delodajalcev je pridobiti kandidate, ki imajo ustrezne kompetence, kar pomeni, da imajo določene lastnosti, znanja in veščine, ki jih bodo v določeni situaciji tudi dejansko uporabili za uspešno opravljanje neke naloge. Vprašanja v razgovoru so naravnana na situacijo ali na opis uspešno opravljene naloge v preteklosti. Npr. ko kandidat navede, da se dobro razume s strankami, mu delodajalec postavi tako vprašanje, da mora opisati konkretno situacijo, ko se je srečal z zelo zahtevno stranko.

Stresni zaposlitveni razgovor

Pri tej vrsti intervjuja delodajalci kandidata postavijo v stresno situacijo, da bi videli, kako bo kandidat ravnal v danih okoliščinah. Namen takega zaposlitvenega razgovora je oceniti vedenje in zrelost kandidata v posebno težkih situacijah ali pod pritiskom. Ta vrsta razgovora se torej uporablja takrat, ko je pomembna zahteva delovnega mesta ustrezno reagiranje na stres, sporne in problemske situacije. Razgovor »med kosilom« Taki razgovori so navadno manj formalni in družabni. Delodajalci se zanje odločajo, kadar želijo pri kandidatu preveriti sposobnost navezovanja medosebnih stikov, komuniciranja in primernosti vedenja. Delodajalec bo podatke pridobil s postavljanjem vprašanj v obliki prostega pogovora in jih po potrebi širil s podvprašanji.

Formalne omejitve

Slovenska zakonodaja prepoveduje vprašanja o zakonskem in družinskem stanu, nosečnosti, načrtovanju družine in druga osebna vprašanja, ki niso povezana z delom na delovnem mestu. Prepovedana so tudi vprašanja o rasnem in etičnem poreklu, o političnih, verskih in ideoloških prepričanjih, o članstvih v klubih, spolni usmerjenosti in zdravju.


Reference

  1. Kragelj, R. (1998). Selekcijski intervju.Ljubljana: Produktivnost, Center za psihodiagnostična sredstva.