Fresnelove enačbe: Razlika med redakcijama
m Bot: Migracija 17 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q838055 |
m removed Category:Polarizacija; added Category:Fizikalna optika using HotCat |
||
Vrstica 42: | Vrstica 42: | ||
[[Kategorija:Geometrijska optika]] |
[[Kategorija:Geometrijska optika]] |
||
[[Kategorija: |
[[Kategorija:Fizikalna optika]] |
||
[[Kategorija:Enačbe]] |
[[Kategorija:Enačbe]] |
Redakcija: 20:47, 6. april 2013
Fresnelove enačbe opisujejo obnašanje svetlobe (elektromagnetnega valovanja) na prehodu med dvema snovema z različnima lomnima količnikoma. Enačbe opisujejo amplitudo odbitega in prepuščenega dela elektromagnetnih valov.
Enačbe je vpeljal francoski fizik Augustin-Jean Fresnel (1788 – 1827).
Fizikalne osnove
Kadar se svetloba giblje iz sredstva z lomnim količnikom v drugo sredstvo z lomnim količnikom , se del svetlobe odbije, del pa se lomi, in prehaja v drugo sredstvo. Lom svetlobe se izvede po običajnem lomnem zakonu. Koliki del svetlobe se odbije, pove odbojnost oziroma koeficient odbojnosti sredstva (oznaka ), del, ki pa se prepusti oziroma preide v drugo sredstvo, pa opisuje prepustnost in koeficient prepustnosti (oznaka ). Velikost obeh koeficientov je odvisna od polarizacije vpadne svetlobe. Koeficienta sta različna za svetlobo, ki je polarizirana v ravnini pravokotni na vpadno ravnino, in za svetlobo, ki je polarizirana v ravnini vzporedni vpadni ravnini.
Koeficient odbojnosti za svetlobo, ki je polarizirana pravokotno na vpadno ravnino, je enak
kjer je
- lomni količnik prvega sredstva
- lomni količnik drugega sredstva
- vpadni kot
- odbojni kot
- lomni kot
Podobno je koeficient odbojnosti za svetlobo, ki je polarizirana vzporedno s vpadno ravnino :
kjer so oznake enake kot za s polarizirano svetlobo (zgoraj)
Različni avtorji navajajo različne obrazce, ki so na prvi pogled drugačni.
Pri tem sta pripadajoča koeficienta prepustnosti določena z in [1].
Kadar pa je vpadajoča svetloba nepolarizirana, je koeficient odbojnosti enak .
Pri določenem kotu za dani in pade na nič. V tem primeru se p polarizirana svetloba v celoti lomi. Ta kot imenujemo Brewstrov kot. Kadar se svetloba giblje iz optično manj gostega sredstva (lomni količnik ) v bolj gosto sredstvo (lomni količnik ) (to pomeni, da je ), se nad nekim vpadnim kotom (mejni kot) vsa svetloba odbije ( ). Ta pojav imenujemo popolni odboj.
Opombe in sklici
- ↑ Hecht (1987), str. 102.
Zunanje povezave
- Fresnelove enačbe na MathWorld (angleško)
- Opis Fresnelovih enačb (slovensko)