Acetilsalicilna kislina: Razlika med redakcijama
→Zunanje povezave: --spam |
|||
Vrstica 53: | Vrstica 53: | ||
* {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Aspirin}} |
* {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Aspirin}} |
||
* [http://www.rtvslo.si/odprtikop/enajsta_sola/aspirin/ Oddaja RTV Slovenija o aspirinu] |
* [http://www.rtvslo.si/odprtikop/enajsta_sola/aspirin/ Oddaja RTV Slovenija o aspirinu] |
||
* [http://si.draagle.com/#!search/aspirin Povzetek glavnih značilnosti zdravila] |
|||
[[Kategorija:Nesteroidni antiflogistiki]] |
[[Kategorija:Nesteroidni antiflogistiki]] |
Redakcija: 08:57, 4. april 2013
Klinični podatki | |
---|---|
Sinonimi | 2-acetiloksibenzojska kislina acetilsalicilat acetilsalicilna kislina |
Nosečnostna kategorija | |
Način uporabe | največkrat peroralno, včasih rektalno |
Oznaka ATC | |
Pravni status | |
Pravni status |
|
Farmakokinetični podatki | |
Biološka razpoložljivost | 100 % |
Vezava na beljakovine | 99.6 % |
Presnova | hepatalno |
Razpolovni čas | 300–650 mg doza: 3.1–3.2 ur 1 g doza: 5 ur 2 g doza: 9 ur |
Izločanje | renalno |
Identifikatorji | |
| |
Številka CAS | |
PubChem CID | |
DrugBank | |
ChemSpider | |
CompTox Dashboard (EPA) | |
ECHA InfoCard | 100.000.059 |
Kemični in fizikalni podatki | |
Formula | C9H8O4 |
Mol. masa | 180.157 g/mol |
3D model (JSmol) | |
Gostota | 1.40 g/cm3 |
Tališče | 135 °C |
Vrelišče | 140 °C (razgradnja) |
Topnost v vodi | 3 mg/mL (20 °C) |
|
Aspirin ali acetilsalicilna kislina je zdravilo iz družine salicilatov in je pogosto uporabljano kot analgetik (proti manjšim bolečinam), antipiretik (proti vročini) in protivnetno sredstvo. Kot sredstvo proti strjevanju krvi deluje kot antiagregacijsko zdravilo (preprečuje zlepljanje trombocitov). Tako prepreči nastajanje trombusov. Dolgoročno uživanje manjših količin aspirina preprečuje srčni infarkt. V prometu je od leta 1899. Aspirin je generično ime, pa tudi ime registrirane blagovne znamke podjetja Bayer.
Kemična formula za aspirin je C9H8O4. Acetilsalicilna kislina je ester hidroksibenzojske (salicilne) in ocetne kisline.
Vloga acetilsalicilne kisline kot zdravila proti miokadnemu infarktu
Acetilsalicilna kislina preprečuje nabiranje ali agregacijo trombocitov. V trombocitih so encimi ciklooksigenaze, ki sintetizirajo vazokonstrikcijski faktor tromboksan A2 (TA2). Ta sproži agregacijo trombocitov in pripomore k nastanku trombocitnega čepa. Tako lahko nastane trombus. Acetilsalicilna kislina ireverzibilno prepreči sintezo TA2 z acetiliranjem serinskega ostanka, ki je blizu aktivnega mesta ciklooksigenaze 1 (COX-1). Ta encim sintetizira ciklični endoperoksidni prekurzor za TA2. Trombociti ne morejo več proizvajati novih proteinov TA2.
Delovanje acetilsalicilne kisline na trombocitni COX-1 traja vso življenjsko dobo trombocita (7-10 dni). Popolna inaktivacija COX-1 je dosežena z rednim jemanjem 160 mg acetilsalicilne kisline dnevno. Učinkovita je v manjših odmerkih, kot so potrebni za druge učinke acetilsalicilne kisline. Številni poskusi kažejo, da je kot antitrombotično zdravilo maksimalno učinkovita pri odmerkih 50–320 mg/dan. Večji odmerki ne izboljšajo učinka, ampak ga zmanjšajo zaradi zaviranja produkcije prostaciklina PGI2. Pomanjkanje PGI2 poveča agregacijo trombocitov. Zato so tromboze bolj pogoste.[1]
Sklici in opombe
Zunanje povezave
- Predstavnosti o temi Aspirin v Wikimedijini zbirki
- Oddaja RTV Slovenija o aspirinu
Predloga:Link FA Predloga:Link FA Predloga:Link FA Predloga:Link GA Predloga:Link GA