Acetilsalicilna kislina: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
TadejM (pogovor | prispevki)
TadejM (pogovor | prispevki)
Vrstica 57: Vrstica 57:
{{farma-škrbina}}
{{farma-škrbina}}


[[Kategorija:Antikoagulansi]]
[[Kategorija:Antitrombotiki]]
[[Kategorija:Antipiretiki]]
[[Kategorija:Antipiretiki]]
[[Kategorija:Analgetiki]]
[[Kategorija:Analgetiki]]

Redakcija: 00:42, 4. april 2013

Acetilsalicilna kislina
Klinični podatki
Sinonimi2-acetiloksibenzojska kislina
acetilsalicilat
acetilsalicilna kislina
Nosečnostna
kategorija
  • AU: C
  • ZDA: D (dokazana škodljivost za plod)
Način uporabenajvečkrat peroralno, včasih rektalno
Oznaka ATC
Pravni status
Pravni status
Farmakokinetični podatki
Biološka razpoložljivost100 %
Vezava na beljakovine99.6 %
Presnovahepatalno
Razpolovni čas300–650 mg doza: 3.1–3.2 ur
1 g doza: 5 ur
2 g doza: 9 ur
Izločanjerenalno
Identifikatorji
  • 2-etanoiloksibenzojska kislina
Številka CAS
PubChem CID
DrugBank
ChemSpider
CompTox Dashboard (EPA)
ECHA InfoCard100.000.059 Uredite to na Wikipodatkih
Kemični in fizikalni podatki
FormulaC9H8O4
Mol. masa180.157 g/mol
3D model (JSmol)
Gostota1.40 g/cm3
Tališče135 °C
Vrelišče140 °C (razgradnja)
Topnost v vodi3 mg/mL (20 °C)
  • O=C(C)Oc1ccccc1C(=O)O

Aspirin ali acetilsalicilna kislina je zdravilo iz družine salicilatov in je pogosto uporabljano kot analgetik (proti manjšim bolečinam), antipiretik (proti vročini) in protivnetno sredstvo. Kot sredstvo proti strjevanju krvi deluje kot antiagregacijsko zdravilo (preprečuje zlepljanje trombocitov). Tako prepreči nastajanje trombusov. Dolgoročno uživanje manjših količin aspirina preprečuje srčni infarkt. V prometu je od leta 1899. Aspirin je generično ime, pa tudi ime registrirane blagovne znamke podjetja Bayer.

Kemična formula za aspirin je C9H8O4. Acetilsalicilna kislina je ester hidroksibenzojske (salicilne) in ocetne kisline.

Vloga acetilsalicilne kisline kot zdravila proti miokadnemu infarktu

Acetilsalicilna kislina preprečuje nabiranje ali agregacijo trombocitov. V trombocitih so encimi ciklooksigenaze, ki sintetizirajo vazokonstrikcijski faktor tromboksan A2 (TA2). Ta sproži agregacijo trombocitov in pripomore k nastanku trombocitnega čepa. Tako lahko nastane trombus. Acetilsalicilna kislina ireverzibilno prepreči sintezo TA2 z acetiliranjem serinskega ostanka, ki je blizu aktivnega mesta ciklooksigenaze 1 (COX-1). Ta encim sintetizira ciklični endoperoksidni prekurzor za TA2. Trombociti ne morejo več proizvajati novih proteinov TA2.

Delovanje acetilsalicilne kisline na trombocitni COX-1 traja vso življenjsko dobo trombocita (7-10 dni). Popolna inaktivacija COX-1 je dosežena z rednim jemanjem 160 mg acetilsalicilne kisline dnevno. Učinkovita je v manjših odmerkih, kot so potrebni za druge učinke acetilsalicilne kisline. Številni poskusi kažejo, da je kot antitrombotično zdravilo maksimalno učinkovita pri odmerkih 50–320 mg/dan. Večji odmerki ne izboljšajo učinka, ampak ga zmanjšajo zaradi zaviranja produkcije prostaciklina PGI2. Pomanjkanje PGI2 poveča agregacijo trombocitov. Zato so tromboze bolj pogoste.[1]

Sklici in opombe

  1. Rang HP, Dale MM (2007). Rang and Dale's pharmacology. Edinburgh: Churchill Livingstone. str. 314-238. COBISS 2073457. {{navedi knjigo}}: Določen je več kot en |pages= in |page= (pomoč); Prezrt neznani parameter |coauthors= (predlagano je |author=) (pomoč)

Zunanje povezave

Predloga:Link FA Predloga:Link FA Predloga:Link FA Predloga:Link GA Predloga:Link GA