Enocelični organizem: Razlika med redakcijama
m Eleassar je premaknil stran Enocelični na Enocelični organizem |
onaglasitev |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
[[Slika:Ventricaria ventricosa.JPG|thumb|''[[Valonia ventricosa]]'' je med največjimi enoceličnimi vrstami.]] |
[[Slika:Ventricaria ventricosa.JPG|thumb|''[[Valonia ventricosa]]'' je med največjimi enoceličnimi vrstami.]] |
||
''' |
'''Ênocélični organízem''' je [[organizem]], ki sisteoji iz samo ene [[celica|celice]], v nasprotju z [[večcelični organizem|večceličnim organizmom]], ki sestoji iz več celic. Zgodovinsko so se preprosti enocelični organizmi imenovali '''monáde'''.<ref>{{cite|url=http://www.biology-online.org/dictionary/Monad|title=Monad|publisher=Biology online|accessdate=30. junija 2011}}</ref> |
||
Enocelični so [[prokariont]]i, večina [[protist]]ov in nekatere [[glive]]. Čeprav nekateri od teh organizmov živijo v [[kolonija]]h, so še vedno enocelični. Ti organizmi živijo skupaj, vse celice v koloniji pa so enake. Vsaka celica za preživetje izvaja vse življenjske procese. Nasprotno imajo celo najpreprostejši večcelični organizmi celice, ki so za preživetje odvisne druga od druge. |
Enocelični so [[prokariont]]i, večina [[protist]]ov in nekatere [[glive]]. Čeprav nekateri od teh organizmov živijo v [[kolonija]]h, so še vedno enocelični. Ti organizmi živijo skupaj, vse celice v koloniji pa so enake. Vsaka celica za preživetje izvaja vse življenjske procese. Nasprotno imajo celo najpreprostejši večcelični organizmi celice, ki so za preživetje odvisne druga od druge. |
||
Redakcija: 09:16, 3. april 2013
Ênocélični organízem je organizem, ki sisteoji iz samo ene celice, v nasprotju z večceličnim organizmom, ki sestoji iz več celic. Zgodovinsko so se preprosti enocelični organizmi imenovali monáde.[1]
Enocelični so prokarionti, večina protistov in nekatere glive. Čeprav nekateri od teh organizmov živijo v kolonijah, so še vedno enocelični. Ti organizmi živijo skupaj, vse celice v koloniji pa so enake. Vsaka celica za preživetje izvaja vse življenjske procese. Nasprotno imajo celo najpreprostejši večcelični organizmi celice, ki so za preživetje odvisne druga od druge.
Nekateri organizmi, npr. Dictyostelium discoideum, so deloma eno- in večcelični. Drugi, npr. Myxogastria in Plasmodium, so lahko enocelični in večjedrni.
‘Candidatus Magnetoglobus multicellularis’, soroden deltaproteobakterijam, je večceličen prokariont. Ni niti enoceličen niti kolonija.
Večina enoceličnih organizmov je mikroskopske velikosti in jih zato imenujemo mikroorganizmi. Nekateri enocelični protisti in bakterije pa so makroskopski in vidni s prostim očesom.[2] Taki so npr.:
- Xenophyophorea, praživali iz debla Foraminifera (luknjičarke), so največji poznani; vrsta Syringammina fragilissima doseže premer do 20 centimetrov.[3]
- Nummulite, luknjičarke
- Valonia ventricosa, alga iz razreda Chlorophyceae, lahko doseže premer od 1 do 4 cm.[4][5]
- Acetabularia, alge.
- Caulerpa, alge[6]
- Gromia sphaerica, ameba
- Thiomargarita namibiensis je največja znana bakterija; doseže velikost do 0,75 milimetrov.
- Epulopiscium fishelsoni, bakterija.
Sklici
- ↑ Monad, Biology online, pridobljeno 30. junija 2011
- ↑ Max Planck Society Research News Release. Vpogled 21. maja 2009.
- ↑ Researchers Identify Mysterious Life Forms in the Extreme Deep Sea. Vpogled 24. oktobra 2011.
- ↑ Bauer, Becky (Oktober 2008). »Gazing Balls in the Sea«. All at Sea. Pridobljeno 27. avgusta 2010.
- ↑ John Wesley Tunnell, Ernesto A. Chávez, Kim Withers (2007). Coral reefs of the southern Gulf of Mexico. Texas A&M University Press. str. 91. ISBN 1-58544-617-3.
{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava) - ↑ http://www.wisegeek.com/what-is-the-largest-biological-cell.htm
