Etan: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Addbot (pogovor | prispevki)
m Bot: Migracija 57 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q52858
TadejM (pogovor | prispevki)
m Eleassar je premaknil stran Projekt:Etan na Etan prek preusmeritve
(ni razlike)

Redakcija: 07:23, 2. april 2013

Etan
Imena
IUPAC ime
Etan
Identifikatorji
3D model (JSmol)
ChemSpider
ECHA InfoCard 100.000.741
EC število
  • 200-814-8
RTECS število
  • KH3800000
UN število 1035
  • InChI=1/C2H6/c1-2/h1-2H3
  • CC
Lastnosti
C2H6
Molska masa 30.07 g/mol
Videz brezbarvni plin
Gostota 1.282 kg/m3(15 C plin, 1 atm)
546.49 kg/m3(tekoči, at b.p.,1 atm)
Tališče -181.76 °C (89.34 K)
Vrelišče -89 °C (184 K)
zelo nizka
Kislost (pKa) 50
Nevarnosti
lahko vnetljivo (F+)
R-stavki (zastarelo) R12
S-stavki (zastarelo) (S2), (S9), S16, (S33)
NFPA 704 (diamant ognja)
NFPA 704 four-colored diamondFlammability code 4: Will rapidly or completely vaporize at normal atmospheric pressure and temperature, or is readily dispersed in air and will burn readily. Flash point below 23 °C (73 °F). E.g. propaneHealth code 1: Exposure would cause irritation but only minor residual injury. E.g. turpentineReactivity code 0: Normally stable, even under fire exposure conditions, and is not reactive with water. E.g. liquid nitrogenSpecial hazards (white): no code
4
1
0
Plamenišče -135 °C
Meje eksplozivnosti
3.0–12.5 %
Sorodne snovi
Sorodno alkani Metan
Propan
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C, 100 kPa).
Sklici infopolja

Etan je kemična spojina s kemijsko formulo C2H6. To je edini dvoogljikov alkan, to je alifatični ogljikovodik. Pri standardni temperaturi in pritisku je etan brezbarven plin in brez vonja.

Etan je v industriji izoliran iz naravnega plina in je tudi stranski produkt pri rafinaciji goriv. Glavna uporaba etana je kot petrokemična surovina za proizvodnjo etilena.

Identifikacija snovi ali pripravka:

Michael Faraday je leta 1834 prvič sintetično ustvaril etan z elektrolizo raztopine kalijevega acetata. Ker je zamenjal ogljikovodikov produkt te raztopine za metan, je prenehal z nadaljnjimi raziskavami. V obdobju 1847-1849, z prizadevanjam za branjenje radikalne teorije organske kemije, sta Hermann Kolbe in Edward Frankland proizvedla etan z znižanjem propionitrile (etil cianida) in jodid etil s kovinskim kalijem, kot je to storil Faraday z elektrolizo vodnih acetatov. Onadva pa sta zamenjala produkt te reakcije z metil radikal, namesto dimer z metilom, etana. Leta 1864 je to napako popravil Carl Schorlemmer, ki je dokazal, da je produkt vseh teh reakcij bila v bistvu etana.

Njegovo ime je nastalo iz imena etra, ki je najprej pomenilo dietil etra.

Sestava s podatki o nevarnih sestavinah:

V laboratoriju se etan priročno pridobiva z Kolbe elektrolizo. V tej tehniki, se z elektrolizo vode pridobi raztopino acetata soli. Z anodo acetat oksidira v ogljikov dioksid, metil radikal in visoko reaktivni radikalov metil skupaj prispevajo pri nastanku etana:

CH3COO → CH3• + CO2 + e
CH3• + •CH3 → C2H6

Druga metoda pridobivanja etana je z oksidacijo anhidrida ocetne kisline z peroksidom, je v konceptu podobna. Kemija etana vključuje tudi proste radikalove reakcije. Etan lahko reagira s halogeni, zlasti z klorom in bromom, ki ga prosti radikali halogenerirajo. Ta reakcija poteka preko razmnoževanja etil radikalov:

C2H5• + Cl2C2H5Cl + Cl•
Cl• + C2H6 → C2H5• + HCl

Ker imajo lahko halogenirani etani morebiti dodatne proste radikale halogeniranja, ima ta proces mešanico različnih halogeniranih izdelkov. V kemični industriji, se bolj selektivne kemijske reakcije uporabljajo za proizvodnjo katere koli posamezne dvo-ogljikovih halocarbonov.

Glej tudi