Konklave: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Redakcija: 12:15, 1. april 2013

Konkláve so skupek postopkov, ko kardinali, ki imajo volilno pravico, izvolijo novega papeža. Volilno pravico na konklavah imajo vsi kardinali, ki na dan izpraznjenega papeškega apostolskega sedeža še niso dopolnili 80 let. Takšnih kardinalov je lahko največ 120.

Kardinal Alojzij Ambrožič je prvi slovenski kardinal, ki je sodeloval na kakšnih konklavah, in sicer je bilo to po smrti Janeza Pavla II., na konklavah, na katerih je bil izvoljen njegov naslednik papež Benedikt XVI.

Zgodovinski razvoj konklav

Konklave lat. conclave je ime za sobo ali prostor, katerega zaklenemo, v njem pa se zberejo kardinali in so tam zaprti, dokler ne izberejo novega papeža. Takšno obliko izbire papeža so uvedli v Rimokatoliški cerkvi leta 1274 na drugem Lyonskem koncilu. Takšna obliko izbiranja papeža se je izvajala nato na Kvirinalu v Rimu, od leta 1870 naprej pa v Vatikanu. Vatikan, kjer glasujejo sedaj, ima urejene oddvojene prostore, kamor se lahko kardinali umaknejo za razmislek in molitev, to so zgolj manjše celice z nekaj opreme. Skupne volitve potekajo zjutraj in zvečer v Sikstinski kapeli. Konklave se pričnejo deseti dan po papeževi smrti in končajo po pravilih takrat, ko eden od kandidatov dobi 2/3 vseh glasov. Leta 1950 so to pravilo spremenili, sedaj mora izvoljeni kardilal dobiti 2/3 plus 1 glas. Ves čas glasovanja živijo kardinali izločeni od zunanjega sveta.

Vir

Splošni religijski leksikon-Opći religijski leksikon (M-Ž)/Zagreb

Zunanje povezave

Poglejte si besedo konklave ali Konklave v Wikislovarju, prostem slovarju.

Ta članek o Rimskokatoliški cerkvi je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Predloga:Link FA Predloga:Link FA

@@ Vrstica 1: / Vrstica 1: @@
-'''Konkláve''' je skupek postopkov, ko [[kardinal]]i, ki imajo volilno pravico, izberejo novega [[papež]]a. Volilno pravico imajo vsi kardinali, ki na [[dan]] [[izpraznjen apostolski sedež|izpraznjenega apostolskega sedeža]] še niso dopolnili 80 let. Takšnih kardinalov je lahko največ 120.
+'''Konkláve''' so skupek postopkov, ko [[kardinal]]i, ki imajo volilno pravico, izvolijo novega [[papež]]a. Volilno pravico na konklavah imajo vsi kardinali, ki na [[dan]] [[izpraznjen apostolski sedež|izpraznjenega papeškega apostolskega sedeža]] še niso dopolnili 80 let. Takšnih kardinalov je lahko največ 120.
-[[Kardinal]] [[Alojzij Ambrožič]] je prvi [[Slovenci|slovenski]] kardinal, ki je sodeloval na kakšnem konklavu, in sicer je bilo to po smrti [[Papež Janez Pavel II.|Janeza Pavla II.]], na konklavu, iz katerega je izšel njegov naslednik [[papež Benedikt XVI.]]
+[[Kardinal]] [[Alojzij Ambrožič]] je prvi [[Slovenci|slovenski]] kardinal, ki je sodeloval na kakšnih konklavah, in sicer je bilo to po smrti [[Papež Janez Pavel II.|Janeza Pavla II.]], na konklavah, na katerih je bil izvoljen njegov naslednik [[papež Benedikt XVI.]]
-== Zgodovinski razvoj konklave ==
+== Zgodovinski razvoj konklav ==
-Konklave lat. '''''conclave''''' je ime za sobo ali prostor, katerega zaklenemo, v njem pa se zberejo [[Kardinal|kardinali]] in so tam zaprti, dokler ne izberejo novega [[Papež|papeža]]. Takšno obliko izbire papeža so uvedli v [[Rimokatoliška cerkev|Rimokatoliški cerkvi]] leta 1274 na [[Drugi Lyonski koncil|drugem Lyonskem koncilu]]. Takšna obliko izbiranja papeža se je izvajala nato na [[Kvirinal|Kvirinalu]] v [[Rim]]u, od leta 1870 naprej  pa v [[Vatikan|Vatikanu]]. Vatikan, kjer glasujejo sedaj ima urejene oddvojene prostore, kamor se lahko kardinali umaknejo za razmislek in [[Molitev|molitev]], to so zgolj manjše celice z nekaj opreme. Skupne volitve potekajo zjutraj in zvečer v [[Sikstinska kapela|Sikstinski kapeli]]. '''Konklave''' se pričnejo deseti dan po papeževi smrti in končajo po pravilih takrat, ko eden od kandidatov dobi 2/3 vseh glasov. Leta 1950 so to pravilo spremenili, sedaj mora izvoljeni kardilal dobiti 2/3 plus 1 glas. Ves čas glasovanja živijo kardinali izločeni od zunanjega sveta.
+Konklave lat. '''''conclave''''' je ime za sobo ali prostor, katerega zaklenemo, v njem pa se zberejo [[Kardinal|kardinali]] in so tam zaprti, dokler ne izberejo novega [[Papež|papeža]]. Takšno obliko izbire papeža so uvedli v [[Rimokatoliška cerkev|Rimokatoliški cerkvi]] leta 1274 na [[Drugi Lyonski koncil|drugem Lyonskem koncilu]]. Takšna obliko izbiranja papeža se je izvajala nato na [[Kvirinal|Kvirinalu]] v [[Rim]]u, od leta 1870 naprej  pa v [[Vatikan|Vatikanu]]. Vatikan, kjer glasujejo sedaj, ima urejene oddvojene prostore, kamor se lahko kardinali umaknejo za razmislek in [[Molitev|molitev]], to so zgolj manjše celice z nekaj opreme. Skupne volitve potekajo zjutraj in zvečer v [[Sikstinska kapela|Sikstinski kapeli]]. '''Konklave''' se pričnejo deseti dan po papeževi smrti in končajo po pravilih takrat, ko eden od kandidatov dobi 2/3 vseh glasov. Leta 1950 so to pravilo spremenili, sedaj mora izvoljeni kardilal dobiti 2/3 plus 1 glas. Ves čas glasovanja živijo kardinali izločeni od zunanjega sveta.
 == Vir ==